Borovniška formacija
Zanima me, kako se pravilno zapisuje geološke formacije, kot je npr. borovniška formacija . Pojavlja se zapis z malo in veliko začetnico. Po Geološkem terminološkem slovarju formacija označuje 'litološko enoto, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nastalimi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija', borovniška formacija pa ' zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike ' .
Zadetki iskanja
Terminološka
Jezikovna
Imeni pokrajin »Posotelje« in »Obsotelje«
Zanimovo se mi zdi poimenovanje pokrajin ob reki Sotli. Zakaj se e pojavi vmes (PosotElje in ObsotElje)? Zakaj se recimo pokrajini ne imenujeta Posotlje in Obsotlje?
Jezikovna
Izvor priimkov na -čki
Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?
Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Celotno geslo
Frazemi
méd Frazemi s sestavino méd:
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu
SSKJ²
móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostôvi stil. mósti (ọ̑)
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
potapljȃvəc, -vca, m. 1) der Versenker, der Untertaucher, Cig.; — 2) der Taucher (eine Person), Cig., Jan.; — 3) = pondirek, Frey. (F.); savski p., die Käferente (colymbus minor), V.-Cig.; — tudi: der Taucher, der Säger (mergus), Frey. (F.); veliki, savski ali srednji, mali p., Frey. (F.); — 4) der Hufstempel der Hufschmiede, DZ.
Celotno geslo
ePravopis
Sava
Predlog
2 Save samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Evropi
IZGOVOR: [sáva], rodilnik [sáve]
BESEDOTVORJE: Savin, savski
ZVEZE: nositi vodo v Savo
Pravopis
Sáva2 -e ž, zem. i. (á) na ~i
sávski -a -o (á)
Savljàn -ána in Savlján -a in Sávčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; á)
Savljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
sávski -a -o (á)
Savljàn -ána in Savlján -a in Sávčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; á)
Savljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Sava Bohinjka
Predlog
Save Bohinjke samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Sloveniji
IZGOVOR: [sáva bohín’ka], rodilnik [sáve bohín’ke]
BESEDOTVORJE: savski
Celotno geslo
ePravopis
Sava Dolinka
Predlog
Save Dolinke samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Sloveniji
IZGOVOR: [sáva dolínka], rodilnik [sáve dolínke]
BESEDOTVORJE: savski
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Geologija
Število zadetkov: 15
Dostopnost