Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
Vorenc
elul mseptember, haebraicèElul
Pleteršnik
jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.-Mik., Jsvkr., Z.
Vorenc
jesenik mF5, bethanimjeſſenik, méſſiz; elulseptember, kimoviz, ali jeſſenik; elúlkimoviz, ali jeſsenik; illuljeſſenik, méſſiz; septemberkimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovez
Svetokriški
jesenik -a m september: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik im. ed.; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ ner ble v' tem meſſizi Sushiza, inu Jeſſenika rod. ed. tullio ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj; ta pervikrat v' tem meſſzi Sushizu, ta drugi krat v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. ǀ S. Anna v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je porodila Mario Divizo ǀ Letukaj samerkajmo, de v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je bil sapovedal G. Bug praſnovati en velik Prasnik ǀ v' tem meſſzi Jenſſeniku mest. ed. vinogradi ſo polni slatkiga grosdia ǀ Maria Diviza je bila rojena v' tem Meſſzi Jeſſeniki mest. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu jeſſenik méſſiz ‛elul, september, kimoviz’.
Pleteršnik
jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo (Goriš.)-Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
jesę̑nščak,* m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kímavəc, -vca, m. 1) der Kopfnicker; — der zu allem "ja" sagt, nk.; — ein schläfriger Mensch, Kras-Štrek.; — der Kopfnicker (ein Muskel), Erj. (Som.); — 2) der Monat September; (nav. kimovec); — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), BlKr.
Celotno geslo Pohlin
kimavec [kímavǝc] (kimovec) samostalnik moškega spola

september

Vorenc
kimovec mF4, elúlkimoviz, ali jeſsenik; elulseptember, kimoviz, ali jeſſenik; septemberkimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovez
Svetokriški
kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
Besedje16
kozaprsk [september] sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Pleteršnik
kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.-Mik. in dr.; (September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
Vorenc
mesec2 mF46, calendariumpratica, céliga leita mészi inu dnèvi; chisleugruden méſſiz, december; februarius mensisſizhán méſſez; illuljeſſenik méſſiz; januariusProſſeniz méſſiz, Proſenz; majusveliki travna méſſez, veliki travn; martius, -tÿméſſez ſuſhez, sushiz; mensisméſſiz; novemberliſtougnoi, méſſiz, November; octoberméſſiz, koṡaperṡk; quintilis, idem ac Julius mensisſerpán méſſiz; septemberkimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovec; sextilisveliki ſerpán, Augustusméſſiz; tamuz, Juliusmali ſerpán, méſſiz
Pleteršnik
mihȃlščak, m. der September, Valj. (Rad).
Prekmurski
mihálšček tudi miháošček -a m september: vu zacsétki Mihaoscseka KM 1790, 66; 14-toga mihalscseka AI 1875, kaz. br. 1
Pleteršnik
mihǫ̑lščak, m. der Monat September, ogr.-M., Fr., ogr.-C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
poberúh, m. 1) der Sammler (zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.-Let. 1879, 13.
Pleteršnik
septēmbər, -bra, m. = kimavec, der Monat September.
Vorenc
september melulseptember, kimoviz, ali jeſſenik
Število zadetkov: 25