spoznáti -ám dov., star. spoznávši; spoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ nove goste; ~ delovanje stroja; ~ prijatelja po glasu; publ. ~ koga za krivega odločiti, da je kriv; publ. spoznati koga/kaj z/s kom/čim ~ predsednika s tajnico → seznaniti; ~ urednika s predpisi → seznaniti
spoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
prodréti -drèm dov. -ì -íte; prodŕl -a, -èt/-ét; prodŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) ~ do dna jame; šport. ~ do gola; ~ na površje; ~ v les; poud. prodreti do koga/česa ~ ~ bistva zadeve |spoznati bistvo|; prodreti v koga/kaj Konica noža ni prodrla v les; poud. ~ ~ zakone življenja |spoznati zakone|; poud. prodreti z/s čim ~ z novim načrtom |uveljaviti se, uspeti|
Pravopis
domá mestov. prostor. prisl. (ȃ) stanovati ~; ~ pri starših; pri nas ~; obleka za ~; pridelati vse ~; biti, ostati ~; knj. pog. biti ~ v čem |dobro se spoznati na kaj|; Bodite kakor ~
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
okúsiti -im dov. okúšen -a; okúšenje (ú ȗ) kaj ~ kislost vina; poud.: ~ krivice |doživeti, spoznati|; ~ palico |biti tepen|
Pravopis
ovédeti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) neobč. česa ~ ~ pomena dogodkov spoznati, zavedeti se; neobč. biti v omedlevici in se ovedeti se zbuditi, se zavedeti
Pravopis
Pravopis
poglédati -am dov. poglèj/poglêj poglêjte, star. poglédi -te; -an -ana (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj jezno ~ koga; poud. Rad ~a dober film |ga gre gledat|; Poglej (ga), kako zna |izraža presenečenje|; poud. pogledati komu/čemu v kaj ~ prijatelju v srce |spoznati, kaj čuti|; ~ resnici v oči |priznati, sprejeti jo|; ~ smrti v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; poud. pogledati na koga/kaj Malo poglej na otroke |popazi|; knj. pog. pogledati za kom Rad ~a ~ dekleti |kaže zanimanje zanje|; ~ in zamižati; ~ na levo, skozi okno; šalj. globoko ~ v kozarec |opiti se|
poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu
poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu
Pravopis
pogrúntati -am dov. -an -ana; pogrúntanje (ú) neknj. pog. kaj ~ nov način slikanja izmisliti si, domisliti se; neknj. pog. ~ sovražnikovo taktiko ugotoviti, spoznati; neknj. pog., poud. pogruntati koga |ugotoviti, kakšen je, kakšne namene ima|
Pravopis
posnéti -snámem dov.; drugo gl. sneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ smetano z mleka; ~ pevca; neobč. posneti kaj iz česa ~ ~ pogovora, kaj nas čaka spoznati, ugotoviti; posneti kaj po kom ~ barvne tone po impresionistih; redk. posneti komu kaj ~ bolniku pot s čela obrisati
Pravopis
povzéti -vzámem dov. povzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) kaj ~ vsebino članka; neobč. povzeti kaj iz česa ugotoviti, spoznati
Pravopis
prevídeti -im dov. -en -ena; prevídenje (í ȋ) star. kaj ~ svoje napake spoznati, dojeti; ~ nesrečo napovedati, predvideti; ver. prevideti koga ~ bolnika; star. prevideti koga z/s čim ~ vojake s hrano oskrbeti, preskrbeti
prevídeti se -im se (í ȋ) star. z/s čim ~ ~ s tobakom oskrbeti se
prevídeti se -im se (í ȋ) star. z/s čim ~ ~ s tobakom oskrbeti se
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
proníkniti -em dov. proníknjenje (í ȋ) Voda ~e skozi apnenec; poud. Te ideje so proniknile med ljudi |so se razširile, uveljavile med ljudmi|; poud. pronikniti v kaj ~ ~ bistvo problema |spoznati ga|
Pravopis
razbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. razberó, nam. razbràt; razbránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ napis; neobč. ~ pomen besede iz sobesedila ugotoviti, spoznati
Pravopis
razčístiti -im dov. razčíščen -a; razčíščenje (í ȋ) kaj ~ stališča; razčistiti z/s kom/čim publ.: ~ s predsodki → znebiti se jih; ~ s preteklostjo → kritično jo presoditi; poud. ~ sam s seboj |spoznati samega sebe|
Pravopis
razrešíti in razréšiti -im dov. razréšenje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ uganko; ~ protislovja → odpraviti; ~ skrivnosti narave → spoznati, odkriti; razrešiti koga/kaj ~ sekretarja; ~ nadzorni odbor
razrešíti se in razréšiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kar ga je mučilo, se je razrešilo samo od sebe
razrešíti se in razréšiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kar ga je mučilo, se je razrešilo samo od sebe
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost