Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]
    večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
distrȋkt -a m
SSKJ²
eksteritoriálen -lna -o prid. (ȃ)
ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona
// pravn. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba
gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon]
    manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae
STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]
    1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
    2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
    5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
    6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
Jezikovna
Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Geografija
obmóčje -a s
okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran]
    1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko
    2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu
    3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: okupirati
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]
    1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
    2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
    3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]
    1. zaprt prostor, kletka za opice
    3. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak
ETIMOLOGIJA: opica
Geografija
ozémlje -a s
Celotno geslo Sinonimni
podróčje -a s
1.
s prilastkom ozemlje, katerega celovitost je določena z zemljepisnimi, gospodarskimi, kulturnimi značilnostmipojmovnik
SINONIMI:
bazen, cona, območje, okoliš, predel, rajon, regija, revir, teren, teritorij, knj.izroč. area, knj.izroč. areal, knj.izroč. distrikt, ekspr. kraj1, zastar. okraj, zastar. okrog1, knj.izroč. okrožje, knj.izroč. pomerij, knj.izroč. region
2.
s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi, kot jo določa v prilastku imenovano človekovo delovanje, ustvarjalnost
SINONIMI:
območje, publ. delokrog, knj.izroč. domena, knj.izroč. krog1, publ. meje, publ. nebo, publ. objekt, knj.izroč. obsežje, knj.izroč. pokrajina, knj.izroč. polje, knj.izroč. poprišče, publ. sfera, ekspr. svet1, knj.izroč. terišče, knj.izroč. torišče
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik nerazvito področje  pojmovnik področje nizkega zračnega tlaka  pojmovnik področje visokega zračnega tlaka
GLEJ ŠE SINONIM: območje, ozemlje, predel
GLEJ ŠE: pas, rezervat
Jezikovna
Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektov

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Urbanizem
régija -e ž
Pravopis
Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~u
severnoteritórijski -a -o (ọ́)
Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica]
    sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica
STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: skleda
Celotno geslo Etimološki
terẹ̑n -a m
Celotno geslo Etimološki
teritoriȃlec – glej teritọ́rij
Celotno geslo Etimološki
teritoriȃlen – glej teritọ́rij
Število zadetkov: 26