- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
Zadetki iskanja
Vorenc
bolje prisl., F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo melius, tim bulie; habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; melius, bulie; meliuscule, enu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimè, krotku, bulie krotku, cilú krotku; multo melius, veliku, ali doſti bulie; praestat, bojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satius, bulie, ſlobodniſhe
Vorenc
dobrotljiv prid., F12, beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben; benevolus, benevolens, dobrutliu; benignari, s'enim dobrutliu biti; benignus, dobrutliu; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; liberalis, -le, darotliu, dobrotliu; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrutliu; perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen, dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu dobrutlivimu Gospúd Bogú
Vorenc
gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti
Vorenc
njegov zaim., F21, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mréṡho ga je vjèl; aequitatem vidit vultus eius, nîegou obras je vidil tó pravizhnoſt; ejus, nîegou, nîegova, nîegovu; illius, nîega, nîegova, nîegovu, tegajſtiga; promere consilia, niegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè reṡodéti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado
Vorenc
obračati nedov., F9, avertere, oberniti, odverniti, prózh obrazhati; derivare, pelati, napelati, vodo drugam obrazhati; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati; valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi, ali kateri mèzho na nogah notar obrazha; versare, obrazhati; vertere, obrazhati, obarniti
Vorenc
otresti dov., F7, decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti, ṡklatiti, otreſti; decutere, otréſti, ṡklatiti; discuſsorius, -a, -um, tá kateri ima tó múzh prózh otrèſti; discutere, ſpremiſliti: tudi otrèſti; discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti; dispulverare, v'práh perpraviti, ali práh otréſti; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti
Vorenc
Vorenc
poslednji prid., F5, halitum extremum efflare, to poſlednîo ſapo ſpuſtiti; noviſsima, puſlednîe rizhy; postremus, -a, -um, puſlednî, narṡadnî; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; ultimus, -a, -um, puſledni, tá narṡadnî
Vorenc
rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
Vorenc
skriti dov., F13, abdere, ẛkriti, ẛakriti; abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti, isrozhiti, ẛkriti; abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti; abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; celare, ṡkriti; celare, ṡkriti, ṡkrivati; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini de jo oben nevidi; concelare, ṡkriti; condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; occultare, ṡkriti; recondere, ṡkriti, skraniti, vtakniti
Vorenc
spraviti1 dov., F11, adunare, v'kúp ṡklizati, perdrushiti, v'kup ſpraviti; apophlegmatismus, [arznia] katera vun is uſt, ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; componere, rovnati, v'kúp ſpraviti, ṡloṡhiti, ſe ẛmiſhlovati; concitare, ẛdraṡhiti, ludy v'kúp ṡklizati, ſpraviti, podſhukniti, gori perpraviti; congerere, v'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; congregabilis, kar ſe lahku ſpravi; congregare, ſpravlati, v'kúp voṡiti, ṡklizati, ṡvabiti, ſpraviti; extorquere, po ſyli vṡèti, pertruzati, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; prim. spravljen
Vorenc
sulica ž, F15, aclis, -dis, ſtréla, ali ſuliza; amentum, jermenîe na ſulizi, ali na ſtrely; hasta, ſuliza, ſtanga, lanzha; hastatus, -a, -um, hastarius, pikenerar, ali kateri tó ſulizo noſſi; hastile, -lis, ſhtil od ene ſulize, lanzhe, ali ſhpéſſa, ratiſhe; lancea, -ae, kopje, ſuliza, piſhiza, lanzha; mucro, -onis, ṡhpiza ene ſléherne rizhy, mezha, ſulize, etc:; pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa metanîe, ali luzhanîe noſſi; pilum, -li, ena ṡhpiſſiza, ali ſuliza ṡa luzhati; sariſsa, -ae, ena ſorta ſulize, ali ſhpeiṡa, kakòr ſo Macedonerji nuzali; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Englendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; spiculum, -li, ſullize ṡheleiṡu; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; transumere haſtam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti; venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa lou divjih praṡzhizheu
Vorenc
ta zaim., F1974, aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anguli populorum, ſo ty firṡhti zheṡ folke; balatus, blejanîe teh ováz; caelites, ty Nebeṡhki; citra, od te ſtrani, na ti ſtrani; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; datum, tú danu; diuturnitas, -tis, dolgoſt tiga zhaſſa; haec, letá, tá; hi, hae, haec, ty, te, tá; hoc, tú, letú; horsum, na tó ſtran; huic, timu; huius, tega; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; magi, ty modri; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; probaliter, ṡkorai de je timu takú; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡatega volo; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; sinus oculi, teh ozhy votlina; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
težak2 prid., F26, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arduus, viſſok, inu teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; duram famem depellere, to teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; equus succusarius, koyn teṡhke hoje; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe, teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; onus imponere, enu opravilu, ali teṡhku déllu naloṡhiti, dati; operosè, s'teṡhkim déllom; operositas, teṡhku déllu; orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan teṡhkiga dihanîa; perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok, teṡhák; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; phantasia, -ae, teṡhke miſli; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe; urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
Vorenc
vižati nedov., F13, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; gubernare, viṡhati, oblaſtovati; viṡha, visha, mos, regit, ritus; navicularius, -rÿ, naviculator, tá kateri tó ladjo viṡha; praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali viṡha; rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; rectrix, -cis, vladarza, katera viṡha, ali goſpoduje; regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati
Vorenc
zavreči dov., F14, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti; abÿcere, ẛavrézhi, prózh vrézhi; apostata, kir ſvojo vero ẛaverſhe, ẛapuſti, nevernik; aurum abdicare, ẛlatú ẛavrézhi; famam ingenÿ abycere, hualo te ẛaſtopnoſti ẛavrézhi; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; nihili facere, nihili pendere, ṡanizhovati, ṡavrézhi, ṡa nyzh derṡhati; poenitendus, -a, -um, tú kar ſe ima ṡanizhovati, ṡavrézhi; refutare, ṡavrézhi, odpovédati, drugazhi iṡkaṡati; rejactaneus, -a, -um, ṡa ṡavreizhi, kar nei k'nizhemir; rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡamétati, odpahniti: v:g: ṡdihanîe teh revnih neṡaverṡheṡh; reprobare, ṡavreizhi, gori ne vṡèti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; prim. nezavreči
Vorenc
žlahten prid., F66, amethystus, en shlahtni kamen od jutrove deshele; dius, -a, -um, ẛhlahtni, viſſoku rojen, Boṡhji; equester ordo, ṡhlahtni ſtán; gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne kamene noſſi; nobilis, -le, ṡhlahten, ṡhlahtnik; scitus, -a, -um, ṡhlahtin, modir, iṡkuſhen; seratula, tá mala ṡhlahtna petonica
- najžlahtnejši , myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho, inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja
Število zadetkov: 17
Dostopnost