- iz antropologije, iz biologije veda o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
Zadetki iskanja
árheogenétika samostalnik ženskega spola
SSKJ²
avtízem -zma m (ī)
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma; simptomi, znaki avtizma; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma; pojav, uganka avtizma
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma; simptomi, znaki avtizma; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma; pojav, uganka avtizma
SSKJ²
črkôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog; črkovno-številske oznake sestavljene iz črk in številk / črkovna uganka
♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog; črkovno-številske oznake sestavljene iz črk in številk / črkovna uganka
♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
SSKJ²
dopolnjevánka -e [dopou̯njevanka] ž (á)
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank
Pravopis
Pravopis
Fibonaccijev
Predlog
Fibonaccijeva Fibonaccijevo pridevnikIZGOVOR: [fibonáčijeu̯], ženski spol [fibonáčijeva], srednji spol [fibonáčijevo]
ZVEZE: Fibonaccijevo število, Fibonaccijevo zaporedje
SSKJ²
izpolnjevánka -e [ispou̯njevanka] ž (á)
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev: rešiti izpolnjevanko
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev: rešiti izpolnjevanko
Pravopis
Jezikovna
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Pleteršnik
konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
SSKJ²
krížanka1 -e ž (ȋ)
uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike / glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi
uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike / glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi
Laponec
Predlog
Laponca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Samijec
pripadnik ugrofinskega domorodnega ljudstva v Skandinaviji
v množini Laponci ugrofinsko domorodno ljudstvo v Skandinaviji
IZGOVOR: [lapónəc], rodilnik [lapónca]
BESEDOTVORJE: Laponec, Laponka, Lapončev, Laponkin, laponski
Pleteršnik
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
Pleteršnik
lȗknja, f. das Loch; ni v vsaki luknji raka, Npreg.; uganka: Na zidu visi — v luknjo misli (= ključ), Dol.-Erj. (Torb.); — ein schlechtes Gemach, ein Loch; — der Arrest; v luknjo vtekniti koga, einen ins Loch werfen; — prim. stvn. luccha, Lücke, Mik. (Et.).
SSKJ²
mágičen -čna -o prid. (á)
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
SSKJ²
nagráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon
nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 94
Dostopnost