Fran > Jezikovna

Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

• pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih;
• v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij;
• strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Ali je treba pri decimalno zapisanih številih vedno uporabiti rodilnik ednine? Zdi se mi, da se v prvem primeru spodaj rodilnik nekako »zatakne« pri branju, (še posebej, če bi bila številka npr.

5,5 milijona). Na primer:

1. Turčija več kot 2,5 milijonA sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč. 2. Turčija več kot 2,5 milijonOM sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Glagol v ednini ali množini?

Pri nas je ogroženih ali so ogrožene več kot štiri petine vrst dvoživk in polovica vrst plazilcev.

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.

Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Katera oseba (prva ali tretja) pri glagolu v spodnjem primeru bi bila ustreznejša oz. pravilna?

V proizvodnji imamo tri stroje. Jaz znam upravljati dva. Če se naučim upravljati še tretjega, bom edini izmed zaposlenih, ki bo/bom znal upravljati vse tri stroje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:

• Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi

ali

• pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.

Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).

Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.

Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.

Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)

Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Kako pravilno postavimo ločila v »netipičnih« primerih zapisa premega govora?

Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči«, je povedala vodička. Je tu prav, da je vejica na desni strani narekovaja, saj je del v narekovajih samo del prvega stavka te povedi? (Podatka ’je povedala vodička’ ne moremo izpustiti.)

Kaj pa, če se znotraj narekovaja začne nova poved? Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči. Da bi se zavedali, kako bogato znanje so imeli naši predniki,« je povedala vodička. Ni vprašanje le, ali so ločila pravilno postavljena, ampak, ali je taka struktura sploh pravilna. Da je na koncu spremni stavek, dobesedni navedek pa je razdeljen na dobesedno citirani del in še en delček zunaj narekovaja? (Tudi tu raje ne bi izpuščali podatka ’je povedala vodička’.)

Sploh je dostikrat opaziti nekakšne hibridne povedi: Ko je čakala na novice, ni hotela brati družbenih omrežij, saj se je bala, »da bi mi to pokvarilo presenečenje. Bila sem sigurna v dobre rezultate in veselila sem se, da dobim pismo po klasični pošti,« nam je še zaupala. Ali obstaja pravopisna utemeljitev za tako strukturo ali pač moramo tisti del na koncu (’nam je še zaupala’) preprosto izpustiti, na levi strani narekovaja pa napisati piko namesto vejice?

Rekel je: »Dobro se počutim. Optimistično zrem v nadaljevanje sezone. Resda nas čaka še veliko dela, a to je del športa. Pripravljeni smo na izzive,« je dejal. Se smeta takole uporabiti dva spremna stavka? Tu bi lahko brez škode za sporočilnost enega od njiju izpustili, saj sporočata isto, a vendar me zanima, ali je morda dopustno uporabiti oba.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2026.