Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]
    iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + stih
bahávo prislov [bahávo]
    1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
      1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
    2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: bahav
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
    1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
    2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej bel
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: čist
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
ép épa samostalnik moškega spola [ép]
    1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjeno epos
    2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
    4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯ek- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa]
    1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
    2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
iznajdljívost iznajdljívosti samostalnik ženskega spola [iznajdljívost]
    lastnost koga, da hitro najde ustrezno, stanju primerno rešitev
ETIMOLOGIJA: iznajdljiv
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]
    1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: juriš
kegljáčica kegljáčice samostalnik ženskega spola [kegljáčica]
    1. športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavka
      1.1. ženska, ki keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljavka
ETIMOLOGIJA: kegljač
kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]
    2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx
FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija
      1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]
    1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
      1.2. semena te rastline
    2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
    3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: koper
krá medmet
    navadno ponovljeno posnema glas vrane, krokarja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas vrane, krokarja, tako kot nem. krah, glej krakati - več ...
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]
    večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh
lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos]
    1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos
STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
meritokracíja meritokracíje samostalnik ženskega spola [meritokracíja]
    družbena ureditev, v kateri se položaji, funkcije dodeljujejo glede na znanje, izkušnje, uspehe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. meritocracy, iz merit ‛zasluga’ (prevzeto iz stfrc. merite < lat. meritum) + (demo)kracija
Število zadetkov: 42