- iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
Zadetki iskanja
- 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
- 2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
- 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
- 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
- 1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
- 1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
- 2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
- 2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
- 2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
- 2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
- 3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
- 4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
- 4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
- 4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
I. v podredno zloženi povedi
- 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
- 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
- 4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
- 4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
- 5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
- 5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
- 5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
- 6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
- 8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
- 9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
- 9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
- 10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
- 11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
- 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
- 1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
- 2. kot členek izraža začudenje, nejevero
- 3. kot členek izraža podkrepitev trditve
- 1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
- 1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
- 2. film z resno vsebino
- 3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
- 4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
- 1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjeno epos
- 2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
- 3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
- 4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
- lastnost koga, da hitro najde ustrezno, stanju primerno rešitev
- 1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
- 2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
ETIMOLOGIJA: ↑juriš
- 1. trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, iz botanike aktinidija
- 1.1. plod te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kitajska kosmulja
- 2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
- 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
- 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
- 1.2. semena te rastline
- 2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
- 3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
ETIMOLOGIJA: ↑koper
- večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
- 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
- 1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
- 1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
- 2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
ETIMOLOGIJA: ↑kruh
- 1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: atlantski losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
- družbena ureditev, v kateri se položaji, funkcije dodeljujejo glede na znanje, izkušnje, uspehe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »