Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; stsl.
Pleteršnik
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
Pleteršnik
bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
Pleteršnik
bẹlousnjár, -rja, m. der Weißgärber, Vrt.
Pleteršnik
blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
Pleteršnik
blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
Pleteršnik
blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); stsl.
Pleteršnik
blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
Pleteršnik
blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
Pleteršnik
blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
Pleteršnik
bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
bliščàv, -áva, adj., Vrt. = bleščav, nk.
Pleteršnik
blízək, I. adv. = blizu, Notr.-Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
Pleteršnik
bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.
Pleteršnik
bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
Pleteršnik
bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
Pleteršnik
bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
Pleteršnik
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
Število zadetkov: 1131