Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
ana.. [poudarjeno ána] predp.; pred samoglasniki varianta an..2 |vz..; gor, pred, na; nasproti, nazaj| anabaptízem, anagrám, analíza, analogíja; anekdóta
Celotno geslo eSSKJ16
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolivzeti -vzamem dovršni glagol
1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Jezikovna
Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«

Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:

Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna
Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

SSKJ²
kalív tudi kaljív -a -o prid. (ī í)
ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno
SSKJ²
kalívost tudi kaljívost -i ž (í)
sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena
SSKJ²
kaljiv2 
ki (vz)kali ipd. gl. kaliv ipd.
Celotno geslo Etimološki
navzgȍr – glej góri, vz-
Celotno geslo Etimološki
navzlȋc prisl. in predl. z daj.
Celotno geslo Etimološki
navzọ̄č -ọ́ča prid.
Celotno geslo Sinonimni
nèkalívi -a -o prid.
ki nima sposobnosti, da (vz)kali
SINONIMI:
jalovi, nerodovitni, knj.izroč. gluhi, ekspr. mrtvi2
Celotno geslo Etimološki
ozȃra -e ž
Vorenc
polikanje s, expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe[!], paliranîe, polikanîe
Celotno geslo Etimološki
s- – glej iz, raz1, vz-
Pleteršnik
s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
Pravopis
s..5 predpredpona; varianta predp. vz.. pred nezvenečimi nezvočniki sprejéti, spoglédati se; prim. z..4
Pleteršnik
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
Pleteršnik
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
Pleteršnik
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
Število zadetkov: 49