Zadetki iskanja
Slovensko gradivo | ||
porọ́čati -am nedov. lat.‛renuntiare’, star. ‛izročati (v varstvo)’ (16. stol.), poročevȃlec, poročílo, sporọ́čati, sporočīti, sporočílo. | ||
Razlaga | ||
Sorodno je hrv., srb. porúčiti ‛sporočiti’, pȍruka ‛sporočilo’, rus. poručátь ‛izročati v varstvo’ (in ‛naročati’), češ. poručit ‛ukazati, priporočiti, naročiti, zapustiti dediščino’. Tudi v star. sloven. je poročíti izpričano v prvotnejšem pomenu ‛izročiti, zaupati v varstvo’. Današnji pomen se je od tod razvil prek ‛izročati novico, obvestilo’. Prvotno *porǫči̋ti dov., *porǫ́čati nedov. ‛izročati, predajati’ je tvorjeno iz predložne zveze *po rǫcě̍ ‛po roki, prek roke’, ki vsebuje pslovan. *rǫka̋, sloven. róka. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi priporočīti, oporọ̑ka, poročīti1, pórok, porọ̑čnik, naročīti in dalje róka. |