Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
  2. 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice
    dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara
SSKJ
doíti -ídem stil. dójdem dov., došèl došlà, stil. dôšel dôšla, došlò tudi došló (í, ọ́) 
  1. 1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti: na poti so ga došli sosedje; kmalu doidejo gručo kmetov; došel jih je že blizu mesta
  2. 2. zastar. priti, prispeti: došli smo do hiše; srečno je došel domov / došlo je nekaj časnikov
    dôšel -šla -o: pozdraviti došle goste; došla pisma
SSKJ
dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
  2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja
    dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil
    dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete
SSKJ
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í) 
  1. 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
    ●     knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
    // doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
  2. 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
    // navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
    ♦     čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
    dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o: dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
SSKJ
izgoréti -ím dov., izgôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
    ●     ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
    // pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
  2. 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti
    izgôrel tudi izgorèl in izgorél -éla -o: izgorel ogenj; izgorele oči; prim. zgoreti
SSKJ
izíti -ídem dov., izšèl izšlà izšlò tudi izšló (í) 
  1. 1. pojaviti se v tiskani obliki: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi; učbeniki izidejo še pred začetkom leta / v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke / žarg., tisk. jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani
    // biti objavljen: najboljše pesmi so izšle v almanahu; recenzija filma je izšla v dnevniku
  2. 2. imeti osnovo, izhodišče: ti umetniki so izšli iz impresionizma / iz te družine je izšlo precej izobražencev; vse življenje je posvetil narodu, iz katerega je izšel / iz njegove šole je izšlo veliko dobrih igralcev / publ. iniciativa za to naj bi izšla od gospodarskih organizacij iniciativo naj bi dale gospodarske organizacije
  3. 3. zastar. iti ven, oditi: obrnil se je proti durim in izšel; namignil mu je, naj izide
  4. 4. zastar. vziti: luna, sonce izide
    ●     publ. iz boja so izšli živi v boju so ostali živi; publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. partizanska vojska je izšla iz ofenzive moralno in organizacijsko močnejša je postala moralno in organizacijsko močnejša
    izíti se 
    1. 1. mat. končati se brez ostanka: deljenje se izide / račun se je izšel brez ostanka
    2. 2. s prislovnim določilom izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: stvar se je dobro izšla; vse se je po sreči izšlo; brezoseb. izšlo se je, kakor je hotel
    izšèl -šlà -ò: lani izšle knjige; poročilo o izšlih delih
SSKJ
izkrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
    // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi
  2. 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih
    izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo
    ♦     agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
SSKJ
izlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca
    izlézel -zla -o: slana je uničila pravkar izlezli krompir; prim. zlesti
SSKJ
izmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine
    izmŕl -a -o: izmrlo pleme
    izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto
SSKJ
izparéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: tekočina, voda izpari
    izparèl in izparél -éla -o: oblaki izparele vode
SSKJ
izumréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izumŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov: ta plemiška rodbina je izumrla že v prejšnjem stoletju; nekatere rastlinske in živalske vrste so izumrle
● ekspr. nekatere gorske vasi so že izumrle so prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev
// ekspr. prenehati obstajati sploh: nekateri običaji so že izumrli; ta poklic bo kmalu izumrl
    izumŕl -a -o: živi in izumrli jeziki; izumrli plazilci; izumrle rastline; hiša je kakor izumrla
    izumŕt -a -o star.: mesto je bilo kakor izumrto
SSKJ
izživéti -ím dov., izžível (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti
  2. 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar
    izživéti se 
    1. 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti
      ●       mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost
    2. 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela
    izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi
    izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost
    izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent
SSKJ
nazébsti -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́) nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili
    nazébel -bla -o: nazeble noge
SSKJ
obeléti -ím dov., obéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: od sonca so mu lasje obeleli
    obelèl in obelél -éla -o: obeleli lasje
SSKJ
obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
    // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
    obledèl in obledél -éla -o: obledel napis; obledele zavese
SSKJ
obletéti -ím dov., oblêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
  2. 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
  3. 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje
  4. 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
    ●     obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
    obletéti se izgubiti liste, iglice: drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele
    // star. osuti se: rože so se obletele
    ●     knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili
    obletèl in obletél -éla -o: obletelo drevje
SSKJ
obnoréti -ím dov., obnôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo
    ●     ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti
  2. 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel; kričal je, kot bi čisto obnorel
  3. 3. publ. obnoriti: vsako žensko hoče obnoreti / mesto jo je obnorelo
    obnôrel tudi obnorèl in obnorél -éla -o: obnoreli gostje
SSKJ
obogatéti -ím dov. (ẹ́ í) postati bogat: v mestu je obogatel; obogateti z delom, kupčevanjem; hitro, nepričakovano obogateti
● ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. čez noč je obogatel naenkrat, nepričakovano
    obogatèl in obogatél -éla -o: obogateli obrtniki; obogateli sloji prebivalstva
SSKJ
oboléti -ím dov., obôlel (ẹ́ í) postati bolan: na pomlad oboli veliko ljudi; mati je od žalosti obolela; oboleti na ledvicah, pljučih; oboleti za tuberkulozo; na smrt oboleti / živina mu je obolela
    obôlel tudi obolèl in obolél -éla -o: obolel človek; obolelo srce; sam.: umrlo je sto obolelih
SSKJ
obvdovéti -ím dov. (ẹ́ í) star. ovdoveti: jeseni je obvdovel
    obvdovèl in obvdovél -éla -o: obvdovela mati
Število zadetkov: 220