Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
preráhel -hla -o [əu̯] prid. (á) preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal
    preráhlo prisl.: prerahlo zavezan vozel
SSKJ
presenétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil
  2. 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti
    ●     publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo
    presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati
SSKJ
prestánek -nka m (ȃ) knjiž.  
  1. 1. presledek, premor: po dolgem prestanku bo spet občni zbor / biti brez prestanka na poti; dež pada brez prestanka neprenehoma; svetlikanje se v pravilnih prestankih ponavlja
  2. 2. redko prenehanje: prestanek delovanja / človekov nastanek in prestanek smrt
SSKJ
prešuméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje
● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti
SSKJ
prilívati -am nedov., tudi prilivájte; tudi prilivála (í) 
  1. 1. z zlivanjem dodajati: prilivati vinu vodo
    // knjiž., ekspr. dodajati sploh: mladost je njenemu obrazu prilivala poseben čar / njihovi začudeni pogledi so mu prilivali moč in zadovoljstvo
  2. 2. star. zalivati kaj (z vodo): zvečer je navadno prilival rožam na vrtu
    ●     star. dež je začel močno prilivati liti; ekspr. prilivati olje na ogenj koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose
SSKJ
primáka -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka
  2. 2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako
  3. 3. zastar. omaka: primaka k zajcu
SSKJ
priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka
    // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene
  2. 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno
  3. 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem
    primérno prisl.: primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami
    primérni -a -o sam.: nič primernega ni mogel dobiti
    ♦     šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno
SSKJ
primočíti -móčim dov. (ī ọ́) nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo
SSKJ
prinášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati
    // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo
  2. 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež
  3. 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal
    // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki
  4. 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo
    // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima
    ●     ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
SSKJ
procésija -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež
    // skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga procesija / iti za procesijo, v procesiji
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: proti vrhu se pomika procesija planincev / procesija mravljincev, voz
SSKJ
prokléti -kólnem [u̯n] dov., prokolníte tudi prokólnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ọ́) zastar. prekleti: vse ljudi je proklel
    proklét -a -o 
    1. 1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena
    2. 2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke
SSKJ
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 
  1. 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
  2. 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
  3. 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
    pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
SSKJ
proníkati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom  
  1. 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok
  2. 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam
  3. 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave
    pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
SSKJ
pršánje -a s (ȃ) nar. pršenje: pršanje je prenehalo / pršanje se je spremenilo v gost dež
SSKJ
pršéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
  2. 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči
    pršèč -éča -e: pršeč dež
SSKJ
pršíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
  2. 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
  3. 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
  4. 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
    ●     ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
SSKJ
ragljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež
  2. 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale
    ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč
SSKJ
ráhel -hla -o [əu̯] prid., ráhlejši (á) 
  1. 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica
    // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke
  2. 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost
    // ki dosega nizko stopnjo
    1. a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost
    2. b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem
  3. 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni
    ●     ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno
    ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena
    ●     ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo
SSKJ
rávno prisl. (á) nav. ekspr.  
  1. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedno-prislovni rabi premalo delamo, to je ravno / v medmetni rabi ravno prav, takoj pridem
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino
    // navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno trideset dinarjev imam še za avtobus samo, le
  2. 2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo
    // izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden
  3. 3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno
  4. 4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec
  5. 5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč
    ●     ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav
SSKJ
razkvásiti -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ī í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo
    razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar.  zrediti se: žena se je preveč razkvasila
    razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja
Število zadetkov: 307