Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); (prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; (prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; (prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
zlomȋsəlje, n. der Übelsinn, Cig. (T.); — po stsl.
Pleteršnik
zmanjkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zmanjkati; ermangeln, ausgehen; po leti nam vode zmanjkuje.
Pleteršnik
zmẹ̑nək, -nka, m. die Unterredung, C., Št.; — die Verabredung, Jan., Zora, DZ., C.; po prejšnjem zmenku, Jurč.; z. ni veljaven, Levst. (Nauk); v zmenku biti s kom, mit jemandem eine Verabredung haben, Jurč.
Pleteršnik
zmẹnȋtəv, -tve, f. die Verabredung: po zmenitvi delati, Cig.
Pleteršnik
zmȋj, m. der Lindwurm, Mur., Cig., Jan., C.; Po jezeru plava huda zver, Pa je z imenom hudi zmij, Npes.-K.; — (die Viper, Valj. [Rad]).
Pleteršnik
zmȋsəł, -sla, m. der Sinn, die Bedeutung (eines Wortes, Satzes), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zmislu primeren, sinngemäß, Cig. (T.); z. podkladati, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); — (po drug. slov. jezikih); — prim. smisel.
Pleteršnik
zmȋsəłn, adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr.
Pleteršnik
zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).
Pleteršnik
zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.-C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — (nam. vzm-).
Pleteršnik
zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
Pleteršnik
znésti 2., -nésem, vb. pf. 1) emportragen, davontragen, Cig.; angel ga prime, znese po viharjevo po nebu, Ravn.-Valj. (Rad); voda zemljo znese, C.; — 2) z. se nad kom, an jemandem seinen Zorn auslassen, Cig., Kr.-M.; mislil sem, da se bo znesel nad menoj, Jurč.; — nam. vzn-.
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zopərstáti, -stojím, vb. impf., nam. zoper stati, widerstehen; (po nem.).
Pleteršnik
zopərstáviti se, -stȃvim se, vb. pf. sich widersetzen; (po nem.).
Pleteršnik
zopərstávljati se, -am se, vb. impf. ad zoperstaviti se; (po nem.).
Pleteršnik
zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
zrigávati se, -a se, vb. impf. aufstoßen: zrigava se mi (n. pr. po jedi), Kras, jvzhŠt.
Pleteršnik
zŕnọ, n. 1) das einzelne Korn; točno z., das Hagelkorn; pšenično, ječmenovo z.; zlato, peščeno z., das Gold-, Sandkorn; z. soli, ein Körnchen Salz; debelega, drobnega zrna, grobkörnig, feinkörnig, Cig.; — 2) die einzelne Baumfrucht, C.; prve smokve so se prodajale zrno po 2 kr., SlN.; — 3) das Korn bei Münzen, Cig.; z. kakega novca, Cel. (Ar.); — der Gehalt der Erze, Jan.; — človek dobrega zrna (von festem Körperbau), Z.
Pleteršnik
zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
Število zadetkov: 2208