Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
padavína -e ž (í) nav. mn. voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pada iz oblakov: meriti količino padavin; letna množina padavin / napovedujejo padavine dež, sneg; kratkotrajne padavine deževanje, sneženje; ohladitve s snežnimi padavinami sneženjem
// radioaktivne padavine z radioaktivnimi snovmi
♦ meteor. krajevne padavine deževanje, sneženje le v posameznih krajih; jakost padavin količina padavin v časovni enoti
SSKJ
pasáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pasat: pasatno področje / pasatni dež / pasatni vetrovi
SSKJ
pójavica -e ž (ọ́) 
  1. 1. knjiž. nagnjenje za parjenje: žival je v obdobju pojavice
  2. 2. zastar. dež z vetrom: pojavica šiba vrhove dreves / deževne pojavice
SSKJ
pojíti -ím nedov. (ī í) knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo
● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji
    pojíti se ekspr.  zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev
    // naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline
SSKJ
pokójen -jna -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska
  2. 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen
    // ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz
  3. 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje
    // ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve
  4. 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno
    pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno
    pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
SSKJ
polívka -e ž (ȋ) gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: polivka iz rumenjaka, sladkorja in pudinga
// star. omaka: zrezek v polivki
● nar. belokranjsko odcediti polivko vodo, v kateri so se skuhali žganci; ekspr. polivka izpod neba dež, ploha; to je bilo za vse kot hladna polivka je vse zelo prizadelo, razočaralo
SSKJ
pomréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo
SSKJ
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
  1. 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
  2. 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o: posmukano grmičje, listje
SSKJ
pošéven -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči
♦ fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti
    pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol
SSKJ
prátika -e ž (á) knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki: prebirati pratiko; pogledati v pratiko; kmetijski sestavki v pratiki / stoletna pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje
// Pavlihova pratika
● drži se kot dež, pust v pratiki čemerno
SSKJ
prejénjati -am dov. (ẹ̄) raba peša nehati, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala
SSKJ
prepráti -pêrem dov., preprál (á é) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol
● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil
    preprán -a -o 
    1. 1. deležnik od preprati: preprana solata
    2. 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja
SSKJ
preráhel -hla -o [əu̯] prid. (á) preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal
    preráhlo prisl.: prerahlo zavezan vozel
SSKJ
primáka -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka
  2. 2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako
  3. 3. zastar. omaka: primaka k zajcu
SSKJ
proníkati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom  
  1. 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok
  2. 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam
  3. 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave
    pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
SSKJ
pršánje -a s (ȃ) nar. pršenje: pršanje je prenehalo / pršanje se je spremenilo v gost dež
SSKJ
razmázati -mážem dov., razmázala in razmazála (á ȃ) narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi
// narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo
    razmázan -a -o: dobro razmazano lepilo
SSKJ
rožljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
    rožljáje: kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo
    rožljajóč -a -e: rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
SSKJ
shladíti -ím dov., shládil (ī í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje
    shladíti se 
    1. 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo
    2. 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili
    shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč
SSKJ
spláviti -im tudi splavíti -ím tudi izpláviti -im tudi izplavíti -ím dov., splávil tudi izplávil (ā ȃ; ī í) s tokom spraviti kam: morje jih je splavilo na breg / solze lahko splavijo tujek iz očesa
// redko odnesti, odplaviti: dež je splavil rodovitno prst
Število zadetkov: 306