osvežítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina
● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
osvežíti -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ī í; ẹ̑)
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje
// povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike
3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni
● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje
// povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike
3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni
● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme
- osvežèn -êna -o tudi osvéžen -a -o:
osvežena se je lotila dela
SSKJ²
ovčíca -e ž (í)
1. nav. ekspr. manjšalnica od ovca: pasti ovčice; tava okrog kakor izgubljena ovčica
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
2. ekspr. faran, vernik v odnosu do svojega župnika, duhovnika: grajal je svoje neubogljive ovčice
3. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic: ovčice kažejo na dež; rdeče večerne ovčice
1. nav. ekspr. manjšalnica od ovca: pasti ovčice; tava okrog kakor izgubljena ovčica
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
2. ekspr. faran, vernik v odnosu do svojega župnika, duhovnika: grajal je svoje neubogljive ovčice
3. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic: ovčice kažejo na dež; rdeče večerne ovčice
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
pleskáti2 -ám in pléskati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. tleskajoče udarjati: dež je pleskal ob okna / pleskati z rokami
knjiž. tleskajoče udarjati: dež je pleskal ob okna / pleskati z rokami
SSKJ²
plesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, é)
tleskajoče udarjati: dež je plesketal ob okna; plesketati z rokami po krilu; vesla so plesketala po morju
tleskajoče udarjati: dež je plesketal ob okna; plesketati z rokami po krilu; vesla so plesketala po morju
SSKJ²
SSKJ²
pohléven -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven
// ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled
2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj
4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne
1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven
// ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled
2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj
4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne
- pohlévno prisl.:
pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati
SSKJ²
polívka -e ž (ȋ)
gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: polivka iz rumenjaka, sladkorja in pudinga
// star. omaka: zrezek v polivki
● nar. belokranjsko odcediti polivko vodo, v kateri so se skuhali žganci; ekspr. polivka izpod neba dež, ploha; to je bilo za vse kot hladna polivka je vse zelo prizadelo, razočaralo
gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: polivka iz rumenjaka, sladkorja in pudinga
// star. omaka: zrezek v polivki
● nar. belokranjsko odcediti polivko vodo, v kateri so se skuhali žganci; ekspr. polivka izpod neba dež, ploha; to je bilo za vse kot hladna polivka je vse zelo prizadelo, razočaralo
SSKJ²
ponehávati -am nedov. (ȃ)
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval
2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval
2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati
SSKJ²
ponehováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša
2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša
2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
SSKJ²
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī)
1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
- ponížno prisl.:
pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
SSKJ²
pooblačíti se -ím se dov., poobláčil se (ī í)
1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo
2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil
● ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo
1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo
2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil
● ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo
- pooblačèn -êna -o:
pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen
SSKJ²
porosíti -ím dov., porósil (ī í)
1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo
2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo
// nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi
1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo
2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo
// nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi
- porošèn -êna -o:
z znojem porošena zemlja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
poštèn2 -êna -o prid., poštênejši (ȅ é)
1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi
// nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo
2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje
3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija
4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim
// precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik
6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah
● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno
1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi
// nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo
2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje
3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija
4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim
// precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik
6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah
● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno
- poštêno
1. prislov od pošten: pošteno delati, živeti; pošteno je plačal, poravnal dolgove; pošteno povedano, ne zanimam se zanj / v povedni rabi: pošteno je, da napako priznaš; tako je prav in pošteno
2. ekspr. izraža visoko stopnjo: pošteno je že lačen; pošteno so se namučili z zidavo hiše; pošteno sem se prestrašil
- poštêni -a -o sam.:
hotel je ločiti poštene in krivične; delati se, kazati se poštenega; ves dan ni pojedel nič poštenega
SSKJ²
premákati -am nedov. (ȃ)
delati kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež je premakal streho / jokal je, da so solze premakale blazino
● skozi razpoke je premakala voda prodirala, pronicala
delati kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež je premakal streho / jokal je, da so solze premakale blazino
● skozi razpoke je premakala voda prodirala, pronicala
SSKJ²
premočíti -móčim dov. (ī ọ́)
narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože
narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože
- premóčen -a -o:
premočeni čevlji; domov so prišli premočeni in premraženi; premočena zemlja; popolnoma premočen
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 286
Dostopnost