Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
stòlp stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp
// s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte
● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber
♦ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču
SSKJ
škáfoma prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo
SSKJ
škrbljáti -ám nedov. (á ȃ) škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež
SSKJ
štropôtniti -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
SSKJ
šumljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal
    šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček
    šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi
SSKJ
šumotljáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. (pritajeno) šumljati: klasje šumotlja v vetru / zunaj šumotlja droben dež (pritajeno) šumljajoč pada
SSKJ
tolkljáti -ám [u̯k] nedov. (á ȃ) narahlo tolči: s prsti tolkljati po mizi / dež tolklja po strehi
SSKJ
trkljáti2 -ám nedov. (á ȃ) narahlo trkati: trkljati na okno / trkljati s kladivcem po opeki; trkljati z nogo po podu / ekspr. dež trklja na šipe
SSKJ
trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate
SSKJ
utêpsti utêpem dov., utépel utêpla (é) star. stolči, zbiti: utepsti ilovico / dež je utepel zemljo / utepsti smetano stepsti
    utepèn -êna -o: utepena trava
SSKJ
vreménar -ja m (ẹ̑) kdor napoveduje vreme: ta človek je znan vremenar
// ekspr. vremenoslovec: vremenarji napovedujejo dež
● redko Krim je ljubljanski vremenar po oblačnosti ali jasnosti nad Krimom se v Ljubljani sklepa, kakšno bo vreme
SSKJ
vršéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: bori, topoli so se zibali in vršeli; brezoseb. po gozdu je vršelo / veter je vršel v krošnjah dreves / zunaj vrši dež, toča
// s prislovnim določilom vršeč se premikati: rakete so jim vršele nad glavami / vršela je po hiši kot brez uma jezno, hrupno hodila, tekala
// čebele so vršele okrog napadalca glasno šumeč letale; pren. nevesele misli so mu vršele po glavi
    vršèč -éča -e: jata se je vršeč spustila na tla; vršeči gozdovi
SSKJ
začopotáti -ám dov. (á ȃ) začofotati: raca je začopotala s krili po vodi / otroci so začopotali v mlako / po strehi je začopotal dež
SSKJ
zakapljáti -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (naredko) deževati
// ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce
SSKJ
zamòk -ôka m (ȍ ó) zamakanje: na stenah so bile lise od zamoka
● nar. gorenjsko sonce je zašlo v zamok v oblake, ki napovedujejo dež
♦ usnj. jama, v kateri se kože, obešene na palicah, strojijo v strojilni juhi
SSKJ
zapráti -pêrem dov., zaprál (á é) z neustreznim, slabim pranjem poškodovati: zaprati belo perilo, srajce
● nar. dež je zapral pepel v zemljo povzročil, da se je z njo sprijel
    zaprán -a -o: zaprana srajca; zaprano perilo
SSKJ
zarosíti -ím dov., zarósil (ī í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce
    zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo
    ●     ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni
    zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe
SSKJ
zatrkljáti2 -ám dov. (á ȃ) knjiž. narahlo potrkati: zatrkljati na vrata / dež je zatrkljal na šipo
SSKJ
zlíjati -am nedov. (í) star. zlivati: zlijati vodo v posodo
● nar. dež se zlija močno dežuje
SSKJ
zmočíti zmóčim dov. (ī ọ́) narediti kaj mokro, navadno z vodo: zmočiti brisačo, obleko; v rosni travi si je zmočil noge; zmočiti si ustnice s pijačo; zmočiti s sečem, slino / knjiž. otrok je zmočil hlačke opravil malo potrebo v hlačke
// dež je zmočil seno; brezoseb. zmočilo jih je do kože
● ekspr. stopil je v klet, da bi si zmočil grlo kaj malega popil
    zmočíti se knjiž.  opraviti malo potrebo: pijanec se je zmočil kar pred vrati / zmočiti se v posteljo nehotno, bolezensko izprazniti mehur v spanju
    zmóčen -a -o: zmočen robec; zmočen od rose
    ●     star. opazil je, da ima zmočene oči solzne
Število zadetkov: 306