Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Botanika
vakuóla -e ž
Celotno geslo Etimološki
vȃkuum -a m
Betonske konst.
vakuumírani betón -ega -a m
SSKJ²
vál -a m, mn. valôvi stil. váli; dv. vála in valôva (ȃ)
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr. razburkani, razpenjeni valovi; širok, velik, visok val; ekspr. divji, igrivi valovi; čelo, dolina, vrh vala; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali; veslati proti valovom, z valovi; plavati na valu / morski val / vodni val
// voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo; val se dvigne, odbije, odteče; na obalo pljuskajo valovi; potegniti, rešiti koga iz valov; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadrana po Jadranskem morju; zagrnili so ga valovi deroče reke
2. navadno s prilastkom (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi: merjenje potresnih valov; svetlobni, zvočni valovi; udarec zračnega vala / sunkovni, udarni val (ob eksploziji) ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov
3. podolgovat izbočeni del kake površine: salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr. valovi žitnega polja
4. ekspr., z rodilnikom velika množina česa, ki se pojavi naenkrat: val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov
5. ekspr., navadno z rodilnikom nenaden, silovit nastop česa: val bolečine, mraza, vročine; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja; val smeha se dolgo ni polegel; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom: Evropo so zajeli novi idejni valovi; zajeziti stavkovni val stavke; valovi revolucije so segli čez meje
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih: bombniki so napadali v valovih; bolečina se je ponavljala v valovih; s ceste je v valovih prihajal hrup
7. navadno s prilastkom (umetnostna) smer: najnovejši valovi v glasbi; val modernističnega pesništva
// skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri: drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr. Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val
● ekspr. našel je smrt v valovih utonil je; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih
♦ elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka; film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; fiz. oddajati, sprejemati valove; elektromagnetni valovi; radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; interferenca, uklon valov; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe; hladni, mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak; vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino; meteor. frontalni val; rad. dolgi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m, kratki z valovno dolžino od 10 do 150 m, srednji valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem
Celotno geslo Etimološki
vȃl -a m
Vorenc
val m, F13, crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi notar buhajo; exaestuare, veliku nevréme biti, ṡlaſti na murju, valuve gnati; fluctifragus, kar na murju valuve reṡbya; fluctivagi nautae, kateri ſe po valuvih voṡio; fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali zviblanîa; fluctus, -us, val na vodi; fluctus maris, morṡki valuvi; unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi; undans, kar valuve déla; undare, vodene valuve, ali ſlape na vodi délati; undatim, enake podobe kakor ſo ty valuvi, ali ſlapi na vodi; undatus, -a, -um, na viṡho teh valuvou ſturjen; undosus, -a, -um, polhin valuvou
Prekmurski
válati -am nedov. valjati, valiti: I válas lehkôto, bremen KAJ 1848, 256
válati se -am se valjati se: Czlou naj sze vu blati more válati KOJ 1848, 40; onoga, ſteri ſze vu grejhi vála KŠ 1754, 195; Vu grejhi ſze vála BKM 1789, 262; i povôdni tvoje sze po meni válajo TA 1848, 34; válao ſze je i peno KŠ 1771, 130; Zla rob bi sze pa válao V-blati grehote KAJ 1848, 7
Pleteršnik
vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.-C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).
Celotno geslo Etimološki
valẹ̑nca -e ž
Svetokriški
Valens -ncija m osebno lastno ime Valens: ta neverni Ceſſar Valens im. ed. je njega saurashil, inu pregajnal (IV, 328) ǀ Troianus General Ceſſarja Valentia rod. ed. je djal (IV, 153) Flávij Válens, lat. Flavius Valēns, rimski cesar (364–378); sklanjatev je prirejena po lat. Valēns, -entis.
Svetokriški
Valerija1 -e ž osebno lastno ime Valerija: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shlahnize s. Valerio tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Valêrija (umrla po 304) je po legendi našla truplo sv. Florijana in ga pokopala; → Valerijana.
Svetokriški
Valerius m osebno lastno ime Valerij: Jeſt dobru vejm kar pishe Valerius im. ed. Maximus od lete shlahtne Rimske Gospe Cornelie ǀ pravi Pier. Valerius im. ed. 1. Valêrij Máksim, lat. Valerius Maximus (pribl. 20 pr. Kr.–pribl. 50 po Kr.), rimski pisec 2. → Pierius
SSKJ²
valílnica -e ž (ȋ)
1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče
// obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico
2. agr. valilnik: položiti jajca v valilnico
SSKJ²
valíti1 -ím nedov. (ī í)
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove
// s takim premikanjem spravljati
a) kam: valiti hlode na kup; valiti sod v klet
b) od kod: valiti sode s tovornjaka; z višin se vali kamenje
2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev
● ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati
    valíti se ekspr.
    1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski
    2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj
    3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom
    valèč -éča -e:
    valeč pred seboj skalo, je težko sopel; bobnenje valečih se hlodov
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti2 -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj s toploto lastnega telesa v jajcih, jajčecih razvijati
Škorci valijo.
Celotno geslo Etimološki
valīti1 -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
valīti2 -ím nedov.
Pleteršnik
valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj v veliki količini navadno nerodno in neurejeno premikati se od/iz/z koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/čez/nad/pod/med/skozi koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Planinec se je valil po melišču.
Število zadetkov: 35869