- 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo 1.1.; SINONIMI: vanilijin
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo]
Celotno geslo
eSSKJ
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin]
- 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
Celotno geslo
eSSKJ
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
- 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
- 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
- 1.2. vonj, aroma tega plodu
- 1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
- 1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo]
- 1. ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.1. ki je del vanilje 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.2. ki je iz vanilje 1.1. ali vsebuje vaniljo 1.1.; SINONIMI: vanilijin
Celotno geslo
eSSKJ
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin]
- 1. ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijev
- 1.1. ki je del vanilje 1.1.; SINONIMI: vanilijev
- 1.2. ki je iz vanilje 1.1. ali vsebuje vaniljo 1.1.; SINONIMI: vanilijev
Celotno geslo
eSSKJ
varán varána samostalnik moškega spola [varán]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
- večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
Prekmurski
váraš tudi vároš -a m mesto: Váras ABC 1725, A3b; váras (város) AIN 1876, 10; Steroga varaſsa Bogh nebrani SM 1747, 80; sze je Zvelicsiteo grozio .. várasi KOJ 1833, X; je odlocſeno ober tvoi ſzvéti Váras SM 1747, 10; poſzlao je je vu vſzáki váras KŠ 1771, 202; Setuj vu te bláj'zen váras BKM 1789, 430; Kájn je váras zozidao KM 1796, 10; i po városi sze vozo AI 1875, br. 1, 6; cslovik ſteroga ſzam pred váraſſom ſzrécsao KM 1790, 34; Vnougi pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9; Z-káksimi zaposztavkami sze vküpszprávlajo varasouv iména KOJ 1833, 132; Vecs mêszt (vesznic i varasôv) KAJ 1870, 162; varasôv imé AIN 1876, 10; varasé nyihove szi razvigao TA 1848, 7
Davki
SSKJ²
várčnost -i ž (á)
lastnost, značilnost varčnega človeka: znan je po svoji varčnosti / ekspr. varčnost avtomobila pri porabi goriva / kljub varčnosti si ni gmotno opomogel kljub varčevanju
lastnost, značilnost varčnega človeka: znan je po svoji varčnosti / ekspr. varčnost avtomobila pri porabi goriva / kljub varčnosti si ni gmotno opomogel kljub varčevanju
Celotno geslo
Sinonimni
Prekmurski
vardéjvanje tudi vardévanje -a s preizkušanje: Próba, próba, vardejvanye, szküsávanye KOJ 1833, 169; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; Znajoucsi, kaj vardejvanye vaſe vore dela znáſanye KŠ 1771, 745; koga naj ſze ſzpozna po vardejvanyi, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; naj váſz ſzpoznam po vardejvanyi, csi ſzte na vſza pokorni KŠ 1771, 532; Po vardêvanyi KAJ 1848, I; Pred vardévanyem KAJ 1848, I
Prekmurski
vardéjvati -am nedov. preizkušati: Kakda more cslovik ſzebé vardejvati KŠ 1754, 208; obráſz zemlé znáte vardejvati KŠ 1771, 214; vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451, gda najmre pobo'znoſzt nyihovo vardejva KMK 1780, 30; i nyega ozmicze vardêvajo szini cslovecse TA 1848, 9; I vſzákſega delo ogyen bode vardejvao KŠ 1771, 495; ſzami ſzebé vardejvajte KŠ 1754, 5; Vardejvajte, ka je vugodno Goſzpodni KŠ 1771, 584; szo ovi malo vardejvali szvojih kmetov deczo KOJ 1845, 18, idem ja vardejvat KŠ 1771, 220
vardéjvati se -am se preizkušati se: ka ſze po ognyi vardejvate na ſzküsávanye vaſe KŠ 1771, 711
vardevajóuči -a -e preizkušajoč: po ognyi dönok vardejvajoucsega, zláta KŠ 1771, 703
verdévani -a -o preskušan, poskušan: Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati AIP 1876, br. 6, 5
vardéjvati se -am se preizkušati se: ka ſze po ognyi vardejvate na ſzküsávanye vaſe KŠ 1771, 711
vardevajóuči -a -e preizkušajoč: po ognyi dönok vardejvajoucsega, zláta KŠ 1771, 703
verdévani -a -o preskušan, poskušan: Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati AIP 1876, br. 6, 5
Prekmurski
vardènoti -em dov. preizkusiti: Sztejm te je ſteo vardenoti SŠ 1796, 53; Ka ſze na Kriſztuſa czimpra, ogyen vardene KŠ 1771, 494; Záto tvo ſzrczé vardej BKM 1789, 107; nego je prvle vardenmo KŠ 1754, 218; ſzami ſzebé vardejte KŠ 1771, 553; naj po drügi gyedrnoſzti vardenem KŠ 1771, 542; csi bi etam tiszti drügi falat tudi vardeno KAJ 1870, 91
vardènoti se -em se preizkusiti se: Nai ſze záto vſzáki Cslovik ſzebé ſzkuſi (vardene) SM 1747, 24; mou'z, gda ſze vardejva KŠ 1754, 175
vardènjeni -a -o preizkušen: Ar, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Ona naj, tak vardenyena, dobi Korôno obládnaszti KAJ 1848, 38; nej, naj ſze mi vardenyeni ſzká'zemo KŠ 1771, 553
vardènoti se -em se preizkusiti se: Nai ſze záto vſzáki Cslovik ſzebé ſzkuſi (vardene) SM 1747, 24; mou'z, gda ſze vardejva KŠ 1754, 175
vardènjeni -a -o preizkušen: Ar, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Ona naj, tak vardenyena, dobi Korôno obládnaszti KAJ 1848, 38; nej, naj ſze mi vardenyeni ſzká'zemo KŠ 1771, 553
SSKJ²
vardévati -am nedov. (ẹ́) nar.
1. oskrbovati, skrbeti za: vardevati konje, živino / odšel je v hlev vardevat / vardevati ovce po travnikih pasti / vardevati bolnika streči, negovati / vardevati ogenj na ognjišču
2. paziti, varovati: vardevati otroka / v hiši je mrlič in sosedje ga vardevajo bedijo pri njem
1. oskrbovati, skrbeti za: vardevati konje, živino / odšel je v hlev vardevat / vardevati ovce po travnikih pasti / vardevati bolnika streči, negovati / vardevati ogenj na ognjišču
2. paziti, varovati: vardevati otroka / v hiši je mrlič in sosedje ga vardevajo bedijo pri njem
- vardévan -a -o:
lepo vardevana živina
SSKJ²
várek -rka m (ȃ)
teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine: variti z ozkimi varki / korenski varek
teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine: variti z ozkimi varki / korenski varek
SSKJ²
váren -rna -o prid., várnejši (á ā)
1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega: doma je varen; tu so varni pred plazovi, poplavami; biti varen pred radovednimi pogledi; počutiti se varnega / material je tu varen pred ognjem / star. človek ni nikjer več varen življenja
2. ki omogoča tako stanje, tak položaj: varen kraj, prehod; varna pot; najti varno zatočišče, zavetje / ognja varen trezor v ognju obstojen, ognjevzdržen
1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega: doma je varen; tu so varni pred plazovi, poplavami; biti varen pred radovednimi pogledi; počutiti se varnega / material je tu varen pred ognjem / star. človek ni nikjer več varen življenja
2. ki omogoča tako stanje, tak položaj: varen kraj, prehod; varna pot; najti varno zatočišče, zavetje / ognja varen trezor v ognju obstojen, ognjevzdržen
- várno prisl.:
varno se izkrcati; z gumijastimi podplati varno stopati po poledeneli poti; varno spravljen denar / v povedni rabi tu je varno; sam.: spraviti zgodovinski material, ranjence na varno na varen kraj; tukaj smo na varnem smo varni
Pleteršnik
várən, -rna, adj. 1) sicher, gefahrlos; ognja varen; v. kraj; na varnem biti, in Sicherheit sein; Po zemlji varno hodi! Preš.; — 2) behutsam, vorsichtig; varno prijemati kaj, varno stopati.
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
variácija -e ž (á)
1. oblika, nastala kot posledica variiranja: vzorec ima več variacij; ponavljati se v različnih variacijah; jezikovne, vsebinske variacije; variacija motiva, ureditve / prizor z novimi variacijami / variacije organizma / to je variacija na staro, znano temo
// vrednost, stopnja česa, nastala kot posledica variiranja: variacija raste, upada; variacije se razlikujejo do deset odstotkov od povprečja; variacija pogostnosti
2. variiranje: pogosta variacija oblike; variacija v barvi, tonu
3. glasb. del skladbe, v katerem se tema melodično, harmonsko, ritmično spremenjena ponovi: četrta variacija je v molu / karakterna variacija; kontrapunktične variacije
// mn. skladba iz takih delov: igrati variacije; Mozartove variacije
♦ astron. variacija sprememba v legi Lune zaradi vpliva Sonca in Zemlje s polmesečno periodo; mat. variacija vsaka od skupin elementov določene množice, ki se od druge razlikuje po elementih in po razvrstitvi elementov; variacija brez ponavljanja pri kateri se elementi v skupini ne ponavljajo; navt. variacija zaradi magnetnih anomalij časovno in krajevno spreminjajoča se napaka pri določanju magnetne deklinacije
1. oblika, nastala kot posledica variiranja: vzorec ima več variacij; ponavljati se v različnih variacijah; jezikovne, vsebinske variacije; variacija motiva, ureditve / prizor z novimi variacijami / variacije organizma / to je variacija na staro, znano temo
// vrednost, stopnja česa, nastala kot posledica variiranja: variacija raste, upada; variacije se razlikujejo do deset odstotkov od povprečja; variacija pogostnosti
2. variiranje: pogosta variacija oblike; variacija v barvi, tonu
3. glasb. del skladbe, v katerem se tema melodično, harmonsko, ritmično spremenjena ponovi: četrta variacija je v molu / karakterna variacija; kontrapunktične variacije
// mn. skladba iz takih delov: igrati variacije; Mozartove variacije
♦ astron. variacija sprememba v legi Lune zaradi vpliva Sonca in Zemlje s polmesečno periodo; mat. variacija vsaka od skupin elementov določene množice, ki se od druge razlikuje po elementih in po razvrstitvi elementov; variacija brez ponavljanja pri kateri se elementi v skupini ne ponavljajo; navt. variacija zaradi magnetnih anomalij časovno in krajevno spreminjajoča se napaka pri določanju magnetne deklinacije
SSKJ²
variánta -e ž (ȃ)
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica: primerjati obe varianti stare pesmi; krajša, novejša varianta / oblikovne, stilne variante; pesniške variante / v prislovni rabi napisati kaj v več variantah
// oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste: k sliki je priložil svojo varianto; v novi varianti je ta prizor črtan / druga varianta predvideva razširitev vhoda / novejše variante letala sprejmejo več potnikov
♦ alp. izstopna, vstopna varianta izstop, vstop v plezalno smer na drugem mestu, kot se sicer izstopa, vstopa; biol. varianta vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma, različek; jezikosl. varianta morfema; šah. otvoritvena varianta vsaka od možnosti pri določeni otvoritvi
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica: primerjati obe varianti stare pesmi; krajša, novejša varianta / oblikovne, stilne variante; pesniške variante / v prislovni rabi napisati kaj v več variantah
// oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste: k sliki je priložil svojo varianto; v novi varianti je ta prizor črtan / druga varianta predvideva razširitev vhoda / novejše variante letala sprejmejo več potnikov
♦ alp. izstopna, vstopna varianta izstop, vstop v plezalno smer na drugem mestu, kot se sicer izstopa, vstopa; biol. varianta vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma, različek; jezikosl. varianta morfema; šah. otvoritvena varianta vsaka od možnosti pri določeni otvoritvi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1594
- 1595
- 1596
- 1597
- 1598
- 1599
- 1600
- ...
- 1794
- Naslednja »
Število zadetkov: 35867
Dostopnost