Zadetki iskanja
Pravo
Terminološka
Varstvo pacientov
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
SSKJ²
SSKJ²
varšavjánka -e ž (ȃ)
1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so krakovjak in varšavjanko
2. mednarodna proletarska revolucionarna pesem s prvotnim refrenom: Naprej Varšava: zapeli so varšavjanko
1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so krakovjak in varšavjanko
2. mednarodna proletarska revolucionarna pesem s prvotnim refrenom: Naprej Varšava: zapeli so varšavjanko
Geografija
Prekmurski
vàrvati tudi vàruvati tudi vàrüvati -rjem nedov.
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
SSKJ²
vás -í ž (ȃ)
navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom: vas ima sto prebivalcev; vas leži ob reki; domača, rojstna vas; hribovska, zakotna vas; vas Vrhpolje; gospodarska poslopja v vasi / ribiška vas / hoditi po vasi / živeti na vasi / fantje na vasi pojejo na prostem v središču vasi; novica se je hitro razširila po vasi med prebivalci vasi; ekspr. vsa vas govori o tem vsi prebivalci vasi / globalna vas ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; ekspr. svetovna vas globalna vas
● iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. zakulisne igre so mu bile tedaj še deveta vas jih še ni poznal; šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; knjiž. to so le Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
♦ geogr. gručasta, obcestna, središčna vas
navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom: vas ima sto prebivalcev; vas leži ob reki; domača, rojstna vas; hribovska, zakotna vas; vas Vrhpolje; gospodarska poslopja v vasi / ribiška vas / hoditi po vasi / živeti na vasi / fantje na vasi pojejo na prostem v središču vasi; novica se je hitro razširila po vasi med prebivalci vasi; ekspr. vsa vas govori o tem vsi prebivalci vasi / globalna vas ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; ekspr. svetovna vas globalna vas
● iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. zakulisne igre so mu bile tedaj še deveta vas jih še ni poznal; šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; knjiž. to so le Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
♦ geogr. gručasta, obcestna, središčna vas
Celotno geslo
Frazemi
vás Frazemi s sestavino vás:
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
Celotno geslo
Etimološki
vȃs vasȋ ž
Pleteršnik
vȃs, -ȋ, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., Idrija; fantje to noč niso ukali, na vasi so pa bili vsi (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
Vorenc
vas ž, F10, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnîa Galilea; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pagatim, od vaſſi do vaſſi; pagus, -gi, ena velika vaṡ; vicanus, -ni, en kmètizh, v'vaſſeih rojen; vicatim, po vaſſeih, ali od vaſſi do vaſſi; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Svetokriški
vas -i ž vas: nej terga, nej vasj rod. ed., nej pershone na ſvejtu ǀ Shlahtnikom je dal te grady: Purgarjom te meſta: Kmetom vaſſy tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, kmetam te vaſsij tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh mest. mn. inu meſtah iskal v vas v vas, tj. na nočni ljubezenski obisk: slasti ſe boijm de bi nesamerkala, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ Sakaj taisti hodi k'ny v'vas
Urbanizem
Celotno geslo
Kostelski
Botanika
Botanika
Celotno geslo
Vezljivostni G
vasováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).
Svetokriški
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj. biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
SSKJ²
vàš váša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov
2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo
// izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela
4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija
7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje
● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine
1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov
2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo
// izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela
4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija
7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje
● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine
Pravopis
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1596
- 1597
- 1598
- 1599
- 1600
- 1601
- 1602
- ...
- 1794
- Naslednja »
Število zadetkov: 35867
Dostopnost