Povezovalnik sečnih ostankov
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Pozornost vzbujajoča različica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin variant of interest , ki na področju infektologije označuje različico virusa, ki je bolj nevarna od običajnega, a je zaradi pomanjkanja podatkov še ne moremo označiti kot zaskrbljujočo različico . Razmišljali smo o ustreznikih zanimiva različica in previdnostna različica . Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin variant of interest , ki na področju infektologije označuje različico virusa, ki je bolj nevarna od običajnega, a je zaradi pomanjkanja podatkov še ne moremo označiti kot zaskrbljujočo različico . Razmišljali smo o ustreznikih zanimiva različica in previdnostna različica . Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Pridelava vina, varjenje piva
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Terminološka
Pridigar/pastor, pridigarica/pastorica
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Terminološka
Pripovedna ostenzija
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka
Puščajoča mutacija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin leaky mutation , ki na področju genetike označuje tip mutacije, pri kateri se funkcija v fenotipu ne izgubi povsem. Razmišljam o ustreznikih prepuščajoča mutacija , prepustna mutacija ali puščajoča mutacija . Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin leaky mutation , ki na področju genetike označuje tip mutacije, pri kateri se funkcija v fenotipu ne izgubi povsem. Razmišljam o ustreznikih prepuščajoča mutacija , prepustna mutacija ali puščajoča mutacija . Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Skupnostno podjetništvo
Angleški termin community-based enterprise (uporablja se tudi kratica CBE ) označuje podjetništvo, katerega osnovni namen je prizadevanje za dobro skupnosti in ne ustvarjanje dobička. Zanima me, na koga se lahko obrnem pri iskanju oz. oblikovanju slovenskega termina za ta pojem, saj si ga verjetno sama ne morem kar izmisliti.
Angleški termin community-based enterprise (uporablja se tudi kratica CBE ) označuje podjetništvo, katerega osnovni namen je prizadevanje za dobro skupnosti in ne ustvarjanje dobička. Zanima me, na koga se lahko obrnem pri iskanju oz. oblikovanju slovenskega termina za ta pojem, saj si ga verjetno sama ne morem kar izmisliti.
Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Terminološka
Spodbujanje branja
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Terminološka
Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Terminološka
Trojni izid
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Umetna inteligenca
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Terminološka
Upornost
Zanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Zanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka
Upravljanje pametnih mest
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.
Terminološka
Uravnavanje umetne inteligence
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin artificial intelligence alignment . Termin označuje novo področje, ki se ukvarja s skrbjo za oblikovanje sistemov umetne inteligence, da bi ti delovali v skladu s cilji in interesi, ki so jih načrtovali njihovi snovalci, in se izogibali škodljivemu ali nezaželenemu vedenju. Ker umetna inteligenca opravlja vse več pomembnih nalog, je zelo pomembno, da deluje tako, kot je predvideno. S kolegi smo se pogovarjali o ustreznem slovenskem poimenovanju tega pojma in na podlagi pomenov glagolov usklajevati , poravnavati in uravnavati v SSKJ2 prišli do naslednjih predlogov: usklajevanje umetne inteligence , poravnavanje umetne inteligence , uravnavanje umetne inteligence . Kakšno je vaše mnenje? Je kateri od teh izrazov (ali pa kakšen drug) že v uporabi v slovenščini?
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin artificial intelligence alignment . Termin označuje novo področje, ki se ukvarja s skrbjo za oblikovanje sistemov umetne inteligence, da bi ti delovali v skladu s cilji in interesi, ki so jih načrtovali njihovi snovalci, in se izogibali škodljivemu ali nezaželenemu vedenju. Ker umetna inteligenca opravlja vse več pomembnih nalog, je zelo pomembno, da deluje tako, kot je predvideno. S kolegi smo se pogovarjali o ustreznem slovenskem poimenovanju tega pojma in na podlagi pomenov glagolov usklajevati , poravnavati in uravnavati v SSKJ2 prišli do naslednjih predlogov: usklajevanje umetne inteligence , poravnavanje umetne inteligence , uravnavanje umetne inteligence . Kakšno je vaše mnenje? Je kateri od teh izrazov (ali pa kakšen drug) že v uporabi v slovenščini?
Terminološka
Večskalna metoda
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost .
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost .
Terminološka
Vgrajena potrtost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Visoko senzibilizirajoča snov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 13
- 14
- 15
- 16
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 327
Dostopnost