Zadetki iskanja
- obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
1. večerja, obrok hrane: Caena Vecsérja KMS 1780, A7b; I gda je vecsérja vcsinyena bila KŠ 1771, 310; Od velike vecsérje KŠ 1771, 218; Pride kvecſérji Iudás jálni BKM 1789, 84; gda bi pa Herodes vecsérjo napravo KŠ 1771, 119; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306; I lübijo prejdnya ſzedala pri vecsérjaj KŠ 1771, 76
2. v zvezah: sveta večerja Kristuševa obhajilo, zakrament: poſzleidnyi tauje Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Drügo ſveſztvo, tou je, Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 6; Kriſztusova ſzvéta Vecsérja BRM 1823, VI; Szvéta vecsérja KAJ 1848, VI; gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; edno ſzveſztvo krſzta i ſz. Vecsérje KŠ 1754, 132; vu ſzlü'zbi vecsérje i Evangyelioma KŠ 1771, 21; kaibiſze kvecsérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Ár ako gdo vecſérjo kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; Ka náſz na tou Vecsérjo nadigáva KŠ 1754, 212; Da nász na Vecsérjo vekivecsnoga 'sitka pripelas KM 1783, 59; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; Po Kriſztusevoj Vecsérji KŠ 1754, 237; On je vnougom meſzti Vu vecsérji nazaucsi BKM 1789, 10; Vu vecsérji je nazôcsi BRM 1823, 5; koteri zGoſzpodnovovo ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211;
skradnja večerja zadnja večerja: na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51
nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka; vrniti se sredi večerke; bilo je na večerko
večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati večino del / hiše so po večini lesene; star. na izlet so šli z večine s kolesi zvečine, večinoma
● biti, ostati v večini biti, ostati v primerjavi z določenim bolj številen
♦ soc. kvalificirana večina glasov več kot dvotretjinska večina glasov; prim. povečini, zvečine
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine
1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko
2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala
nanašajoč se na večino: večinsko mnenje / večinski narod
♦ pravn. volitve po večinskem sistemu sistemu, po katerem je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina volivcev
1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet
2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja
● delali so večji del ponoči večinoma, po večini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
♦ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.:, pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1599
- 1600
- 1601
- 1602
- 1603
- 1604
- 1605
- ...
- 1794
- Naslednja »