Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

whiskey glej víski
whisky glej víski
Xe simbol
    simbol za kemijski element ksenon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Xe, simbola za element ksenon
Y simbol
    simbol za kemijski element itrij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Y, simbola za element itrij
zabetoníran zabetonírana zabetonírano pridevnik [zabetoníran]
    1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran
      1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
      1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
    2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: zabetonirati
zabetonírati zabetoníram dovršni glagol [zabetonírati]
    1. narediti, utrditi kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
      1.1. s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrditi kaj, da ostane, stoji na določenem mestu
      1.2. s takim vlivanjem, nanosom pokriti, zapreti
    2. ekspresivno narediti, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: betonirati
zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
      1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
ETIMOLOGIJA: bremzati
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati
zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti]
    1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
      1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
ETIMOLOGIJA: cepetati
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]
    1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami
      1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
    2. ekspresivno zadnjica
    3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz za
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: zadeti
zagospodováti zagospodújem dovršni glagol [zagospodováti]
    1. prevzeti, začeti izvajati oblast
    2. prevzeti vodilno, pomembno vlogo
ETIMOLOGIJA: gospodovati
zagovéden zagovédna zagovédno pridevnik [zagovédən]
    1. slabšalno ki je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako nekulturnost, brezobzirnost
ETIMOLOGIJA: govedo
zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
zaiménski zaiménska zaiménsko pridevnik [zaiménski] ETIMOLOGIJA: zaimek
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]
    1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
    2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
      2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
    4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: zajec
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: zajec
zájčnik zájčnika samostalnik moškega spola [zájčnik]
    prostor za bivanje, gojenje kuncev
ETIMOLOGIJA: zajec
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zájklja zájklje samostalnik ženskega spola [zájklja]
    1. samica zajca
    2. samica kunca
    3. manj formalno tekačica, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
ETIMOLOGIJA: zajec
Število zadetkov: 3432