Zadetki iskanja
Betonske konst.
Vorenc
SSKJ²
žlobudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
Svetokriški
žlobudranje -a s žlobudranje, klepetanje: Vi vener ſa letu nemarate, inu od vashiga shlobedraina rod. ed. ne nehate (V, 455)
SSKJ²
žlóta2 -e ž (ọ̑)
1. grad. rob, stik dveh strešnih ploskev, ki se nadaljujeta navzgor: s pločevino obita žlota; žlota in greben
2. rud. žarg. vsaka od cevi zračilnega voda; zračilna cev: dovajati zrak skozi žlote do čela odkopa
1. grad. rob, stik dveh strešnih ploskev, ki se nadaljujeta navzgor: s pločevino obita žlota; žlota in greben
2. rud. žarg. vsaka od cevi zračilnega voda; zračilna cev: dovajati zrak skozi žlote do čela odkopa
Prekmurski
žméča -e ž
1. teža: sze obecsa, ka sze lüsztvi dácse 'zmécsa poménsa AI 1875, br. 1, 2; stuk 1620 centov 'zmécse má AI 1875, 8; Od 'zmécse-mertükov AI 1875, br. 2, 2; Odnesé 400 kilogram žméče AI 1878, 19; Tê závci 3–4 kilogramm 'zméčso májo AIP 1876, br. 3, 8
2. težava, nadloga: 'Zmécsa zacsétka pomali odrinyena bode AIP 1876, br. 1, 2
1. teža: sze obecsa, ka sze lüsztvi dácse 'zmécsa poménsa AI 1875, br. 1, 2; stuk 1620 centov 'zmécse má AI 1875, 8; Od 'zmécse-mertükov AI 1875, br. 2, 2; Odnesé 400 kilogram žméče AI 1878, 19; Tê závci 3–4 kilogramm 'zméčso májo AIP 1876, br. 3, 8
2. težava, nadloga: 'Zmécsa zacsétka pomali odrinyena bode AIP 1876, br. 1, 2
Prekmurski
žmèten -tna -o prid.
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
Prekmurski
žmètno prisl. težko: ono piſzmo, vu ſterom je ſzvojo ſzvéto volo od cslovecsánſzkoga národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga, zvelicsanya vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Ka radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetno KM 1790, 16; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; a tô nyej 'zmetno sztanolo AI 1875, kaz. br. 7
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
SSKJ²
žmíkati -am nedov. (ȋ)
1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
Celotno geslo
Kostelski
Čebelarstvo
Vorenc
žoft m, F8, electuarium, arznia, nariena kakor en ṡhofft; julepus, seu julapium, en s'zukram narien ṡhofft is violiz; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; liquor, -ris, en ṡhofft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; od shofta [str. 265a ]; retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; rob, en s'zukram, ali s'medom notar narieni ṡhofft; syrupus, en ṡhofft, kateri vleizhe; prim. žonft
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
žóganje -a s (ọ̄)
glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
SSKJ²
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
Prekmurski
žòj -a tudi žò žòja m obresti: Tak nász je z-Bougom zméro Lüczki 'zoj vuKriſztuſi KŠ 1754, 251; naj sze od 100 poszojenih rájnsk vecs kak 6. za 'so (interes) nejemlé pod kastigo KOJ 1848, 94; veliki 'zój vzemejo AIP 1876, br. 7, 1; Pod eto dácso szo vr'zeni na 'zój vödáni pênezi AI 1875, br. 2, 6; i pridoucsi bi jaſz vzéo to moje 'zojom KŠ 1771, 85
SSKJ²
žôlč -a [žou̯č] m (ȏ)
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
Celotno geslo
Frazemi
žólč Frazemi s sestavino žólč:
brúhati žólč, izlíti žólč [na kóga], zlíti žólč [na kóga], zlívati žólč [na kóga], žólč kúhati, žólč se razlíje kómu
brúhati žólč, izlíti žólč [na kóga], zlíti žólč [na kóga], zlívati žólč [na kóga], žólč kúhati, žólč se razlíje kómu
Vorenc
žolč m, F4, acholus, -a, -um, pres ẛholz[h]á; atra bilis, zhirna ṡhólzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan; bilis, ṡholzh, jeṡa; fel, ṡ[h]olzh, grenkúſt
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1741
- 1742
- 1743
- 1744
- 1745
- 1746
- 1747
- 1748
- Naslednja »
Število zadetkov: 34947
Dostopnost