Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
žolnír -ja m
Celotno geslo
Kostelski
Prekmurski
žoltár tudi žòltar -a m psalm: Péti Soltár ABC 1725, A7b; Szvétoga David Krála, i Profeta nisteri Soltari SM 1747, 91; Rejcs Kriſztuseva vcsivsi, i opomínavsi ſzamí ſzebè z 'Zoltármi KŠ 1754, 28; kaj ſze je potrejbno ſzpuniti vſzemi, ſtera ſzo píſzana vu právdi Moj'zeſovoj i vprorokáj i v Zolátri od méne KŠ 1771, 257; 'Soltár KMS 1780, A3; Z-Dávidovi 'Zoltárov ſzem tüdi niſtere eſzi prilo'zo BKM 1789, 5; VII. 'Zoltár TA 1848, 6; 'zoltáre bom szpêvao Iméni visnyega Bôga TA 1848, 6
Vorenc
žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft
Gledališče
SSKJ²
žonglíranje -a s (ȋ)
glagolnik od žonglirati: spretno žongliranje s krožniki / žongliranje z ljudmi / žongliranje z besedami, s pojmi
glagolnik od žonglirati: spretno žongliranje s krožniki / žongliranje z ljudmi / žongliranje z besedami, s pojmi
Celotno geslo
Etimološki
žọ̑rgati -am nedov.
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
žrébanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje
♦ šport. žrebanje parov za finale
glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje
♦ šport. žrebanje parov za finale
SSKJ²
SSKJ²
žrebíca -e ž (í)
1. samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve: zapreči žrebico; rezgetanje žrebic
2. ekspr. mlada, postavna, poželjiva ženska: ta ženska je žrebica
1. samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve: zapreči žrebico; rezgetanje žrebic
2. ekspr. mlada, postavna, poželjiva ženska: ta ženska je žrebica
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
žrebíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od žrebe: kobila je povrgla žrebička; skače kot žrebiček
2. kobilji mladič moškega spola: žrebiček in žrebička
1. manjšalnica od žrebe: kobila je povrgla žrebička; skače kot žrebiček
2. kobilji mladič moškega spola: žrebiček in žrebička
SSKJ²
žrebíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žrebica: žrebička je breja
2. kobilji mladič ženskega spola: kobila je povrgla žrebičko
1. manjšalnica od žrebica: žrebička je breja
2. kobilji mladič ženskega spola: kobila je povrgla žrebičko
SSKJ²
žrêlce -a s (ē)
manjšalnica od žrelo: odprla je usta, da se je videlo rožnato žrelce / ognjeniško žrelce / žrelce pri panju
♦ teh. vdolbina, ki nastane pri talilnem varjenju na koncu zvara
manjšalnica od žrelo: odprla je usta, da se je videlo rožnato žrelce / ognjeniško žrelce / žrelce pri panju
♦ teh. vdolbina, ki nastane pri talilnem varjenju na koncu zvara
SSKJ²
žrêlo -a s (é)
1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika: hrana prehaja skozi usta in žrelo v požiralnik; vnetje žrela; imeti bolečine v žrelu; žrelo in grlo / kitovo, levje, volčje žrelo
2. ekspr. velika ustna odprtina zlasti pri zvereh: zver je odprla, razprla žrelo; dreser je segel tigru globoko v žrelo / pes je odpiral žrelo gobec
// usta: smejal se je, da je široko odpiral žrelo; nastaviti steklenico na žrelo / nasititi lačna žrela lačne živali
3. ekspr. zevajoča cevasta odprtina česa: topovsko žrelo; žrelo cevi, dimnika / žrelo brezna / žrelo doline, soteske; žrelo ozke ulice
// široka zevajoča odprtina, v katero se kaj daje: dajati snope v žrelo mlatilnice; peč z velikim žrelom
4. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava: lava bruha iz žrela; razpoke v zemlji okrog velikih žrel / ognjeniško žrelo; žrelo vulkana
5. čeb. izletna odprtina v panju: odpreti, zapreti čebelam žrelo / namestiti ozko zimsko žrelo / žrelo panja
6. navt. odprtina v krovu ladje nad skladiščem za pretovarjanje tovora: spuščati tovor skozi žrelo; žrelo ladijskega skladišča / sidrno žrelo cevasta odprtina na boku sprednjega dela ladje, v kateri leži del sidra
● ekspr. iti volku v žrelo bližati se veliki nevarnosti; ekspr. kozlički so izginili volku v žrelu jih je požrl; ekspr. pasti zmaju v žrelo priti v veliko nevarnost; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. vtakniti glavo v levje žrelo izpostaviti se veliki nevarnosti; ekspr. peklensko žrelo pekel; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom; knjiž., ekspr. žrelo oceana velika globina
♦ alp. žrelo globoka kotlasta globel s strmimi stenami; astron. Lunino žrelo Lunin krater; metal. žrelo zgornji del plavža, kjer se peč polni
1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika: hrana prehaja skozi usta in žrelo v požiralnik; vnetje žrela; imeti bolečine v žrelu; žrelo in grlo / kitovo, levje, volčje žrelo
2. ekspr. velika ustna odprtina zlasti pri zvereh: zver je odprla, razprla žrelo; dreser je segel tigru globoko v žrelo / pes je odpiral žrelo gobec
// usta: smejal se je, da je široko odpiral žrelo; nastaviti steklenico na žrelo / nasititi lačna žrela lačne živali
3. ekspr. zevajoča cevasta odprtina česa: topovsko žrelo; žrelo cevi, dimnika / žrelo brezna / žrelo doline, soteske; žrelo ozke ulice
// široka zevajoča odprtina, v katero se kaj daje: dajati snope v žrelo mlatilnice; peč z velikim žrelom
4. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava: lava bruha iz žrela; razpoke v zemlji okrog velikih žrel / ognjeniško žrelo; žrelo vulkana
5. čeb. izletna odprtina v panju: odpreti, zapreti čebelam žrelo / namestiti ozko zimsko žrelo / žrelo panja
6. navt. odprtina v krovu ladje nad skladiščem za pretovarjanje tovora: spuščati tovor skozi žrelo; žrelo ladijskega skladišča / sidrno žrelo cevasta odprtina na boku sprednjega dela ladje, v kateri leži del sidra
● ekspr. iti volku v žrelo bližati se veliki nevarnosti; ekspr. kozlički so izginili volku v žrelu jih je požrl; ekspr. pasti zmaju v žrelo priti v veliko nevarnost; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. vtakniti glavo v levje žrelo izpostaviti se veliki nevarnosti; ekspr. peklensko žrelo pekel; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom; knjiž., ekspr. žrelo oceana velika globina
♦ alp. žrelo globoka kotlasta globel s strmimi stenami; astron. Lunino žrelo Lunin krater; metal. žrelo zgornji del plavža, kjer se peč polni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
žréti žrèm nedov., žŕl (ẹ́ ȅ)
1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
// nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
// pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli
2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
// uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša / ogenj žre že streho / vojna žre ljudi
3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
// zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
● ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
// nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
// pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli
2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
// uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša / ogenj žre že streho / vojna žre ljudi
3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
// zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
● ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
- žréti se pog.
prepirati se, prerekati se: sosedje se žrejo zaradi meje; še včeraj so se žrli, danes so pa že prijatelji
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1742
- 1743
- 1744
- 1745
- 1746
- 1747
- 1748
- Naslednja »
Število zadetkov: 34947
Dostopnost