Fran > Jezikovna

Velikokrat naletim na problem, ko morem zapisati tuje ime ali ga izgovoriti. Večinoma, ko gre za zapis in izgovor imen tujih umetnikov, njihovih del, znamenitostih in podobno. Nekateri zapisi so ustaljeni in ni problem, pri ne toliko znanih, je problem. V katerem priročniku ali slovarju lahko poiščem pomoč?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kakšno je pravilo zapisovanje naslovov v primerih Ljubljana Zalog, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana Polje – ali je potreben vmes (ne)stični vezaj? Google zadetki so glede tega (seveda) zelo nekonsistentni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar ne najdem odgovora, kako pravilno zapisovati dva enakovredna naziva 7. stopnje, enega pridobljenega po predbolonjskem sistemu, drugega pa po bolonjskem. Janez Novak je na primer po starem študijskem sistemu diplomiral na univerzitetnem pedagoškem študijskem programu iz nemščine, po bolonjskem sistemu pa je še magistriral iz ekonomije. Je spodnji zapis pravilen? Mora morda biti zamenjan vrstni red ali navedena samo zadnja izobrazba? Janez Novak, univ. dipl. prof. nem. in mag. ekon.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kakšen je pravilen številski zapis, ki se nanaša na razmerje povečav in premer objektiva pri strelnih daljnogledih. V mislih imam takšne zapise:

1–4x24

3–9x40

5–25x56

števili pred znakom "x" predstavljata razmerje povečav. 1–4 torej pomeni, da lahko sliko približamo štirikrat. 3–9 pomeni, da lahko sliko približamo trikrat (9 deljeno s 3 = 3), slika pa je že v osnovi povečana trikrat. Število po znaku "x" predstavlja premer leče v objektivu, pri prvem je torej ta premer 24 mm, pri drugem 40 mm itd.

Kombinacije se izgovorijo tako: 1 do 4 krat 24, 3 do 9 krat 40, 5 do 25 krat 56. Pri prvem delu mi je jasno, da gre za stični pomišljaj, saj je zamenljiv s predlogoma od in do. Pri drugem delu mi je manj jasno. Raba kaže, da pred in po znaku "x" ne zapisujemo presledkov, Slovenski pravopis pa bi temu najverjetneje nasprotoval.

Ker pišem magistrsko nalogo s tega področja (terminologija), me zanima, kakšen zapis predlagate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kako je z zapisovanjem imen pravljičnih bitij. Se pravilno zapiše Mikimiška ali MikiMiška, Peterpan ali PeterPan, Pinkpanter ali PinkPanter, MedvedekUhec ali medvedekUhec, Maliprinc ali MaliPrinc?

Zanima me, kako zapisujemo ruske priimke, ki so sestavljeni iz nemških ali jidiš korenov in se končajo na -штейн, npr. Ротштейн, Рейтштейн, Рубинштейн, Эпштейн, Вайнштейн, Гликштейн? Ali je prav, da jih zapišemo, kot da so prevzeti iz nemščine, npr. Rubinstein?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.

Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).

Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).

Kako se napišejo stopinje Celzija? Ali naj napišem znak (krožec) za stopinjo in veliki C skupaj (Zjutraj je bilo –3 °C) ali naj se krožec drži številke, C pa je pisan z razmikom (Zjutraj je bilo –3° C)?

Kako bi pravopisno pravilno zapisali niz šahovskih potez?

Ali takole: 1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 (brez presledka med števko s piko in potezo)

Mogoče takole: 1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 (s presledkom med števko s piko in potezo)

Kaj pa, ko se niz začne s potezo črnega igralca in se mora uporabiti tripičje: 1. ... e5 (še najbolj pravilno, ampak v šahovskih knjigah bi to zasedlo preveč prostora) ali 1...e5 (zelo čudaško, ampak v angleških šahovskih knjigah že ustaljeno)

Kako je z zapisovanjem šahovskih potez v slovenskem pravopisu?

Zanima e, ali ohranjamo naglasna znamenja pri zapisu francoskih toponimov Nouméa in Ouvéa in kako je z zapisom pridevniške oblike: nouméjski ali noumejski? Naglasa sta slovenščini s stališča izgovora popolnoma odveč, v francoščini pa sta nujna, sicer se -e ne bi izgovoril.

Zanima me, kako pravilno zapišemo ure, npr. trajanja določenega predavanja. Primer: 8.00 - 12.00 ali 8.00-12.00 ali kako drugače.

Pri 100-ih ali pri stotih letih?

Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?

Vem, da je pravilen zapis temperatur takle: 28 °C (krožec in črka C stično, nestično od številke). Kako pa pišemo znak za stopinje Celzija, če imamo tabelo in so v njej navedene samo številke s krožcem, črke C pa ni zraven (28° kot pri kotnih stopinjah ali 28 °). Najlepša hvala za odgovor.

Zanima me pravilen zapis parcelne številke. Primer:

• Gradnja se nahaja na parceli, št. 220/2.

Ali se zapiše z vejico, ali brez? Zapis z vejico se mi zdi logičen po zgledu zapisa za uradni list:

• Uradni list, št. 22/2014

Ali je mogoče zapisati tudi: na parceli 220/2? (brez besede številka) Na Protokolu za izmenjavo podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb sem namreč zasledila slednji primer. Ali je to tudi slovnično pravilno?

Zanima me, kako pravilno zapišemo peptonsko slana raztopina – skupaj, narazen, z vezajem ali brez.

Kateri zapis je pravopisno najprimernejši pri poimenovanju za napravo, ki meri upornost: ohmmeter, ohm meter, Ω-meter?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.

Kako je s tem?

Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?