Vernakularna arhitektura
Zanima me slovenski ustreznik za pridevnik vernakularen (ang. vernacular ), ki se pojavlja npr. v zvezi vernakularna arhitektura , ki označuje preprosto arhitekturo, ki se je prenašala iz roda v rod, uporabljala predvsem lokalne materiale in se razvijala brez sodelovanja formalno izšolanih arhitektov. Poleg tega se pridevnik vernakularen pojavlja še v zvezi vernakularni jezik in v zadnjem času tudi na področju etnologije in antropologije v zvezah vernakularna kultura , vernakularna glasba in vernakularna kreativnost . Zdi se, da se omenjeni pridevnik najpogosteje uporablja kot sopomenka za ljudski . Ali je to po vašem mnenju ustrezno?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Vgrajena potrtost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka
Vigilant
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin vigilante , ki označuje osebo, ki vzame zakon, zlasti kaznovanje, v svoje roke, ker meni, da ravnanje državnih institucij, npr. policije, ni zadostno. Slovenski ustreznik bi lahko bil morda samooklicani pravičnež ali pa vigilant . Kateri ustreznik bi bil najprimernejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin vigilante , ki označuje osebo, ki vzame zakon, zlasti kaznovanje, v svoje roke, ker meni, da ravnanje državnih institucij, npr. policije, ni zadostno. Slovenski ustreznik bi lahko bil morda samooklicani pravičnež ali pa vigilant . Kateri ustreznik bi bil najprimernejši?
Terminološka
Visokoločljivostni instrument
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'.
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'.
Terminološka
Visoko senzibilizirajoča snov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Vključevalnost
Prosimo vas za mnenje glede slovenskega ustreznika za angleški termin inclusiveness , ki označuje prakso vključevanja npr. oseb s telesnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, pripadnikov manjšinskih skupin, ki bi bili sicer izključeni ali marginalizirani, v skupnost. Fran pridevnik inkluziven razlaga kot 'ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike', izvira pa iz inkluzivne pedagogike. Sprašujemo se, ali je prenos termina inkluzivnost iz stroke na druga področja upravičen. Za pojem se sicer uporabljata tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost .
Prosimo vas za mnenje glede slovenskega ustreznika za angleški termin inclusiveness , ki označuje prakso vključevanja npr. oseb s telesnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, pripadnikov manjšinskih skupin, ki bi bili sicer izključeni ali marginalizirani, v skupnost. Fran pridevnik inkluziven razlaga kot 'ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike', izvira pa iz inkluzivne pedagogike. Sprašujemo se, ali je prenos termina inkluzivnost iz stroke na druga področja upravičen. Za pojem se sicer uporabljata tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost .
Terminološka
Vladovanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Terminološka
Vodno telo
V besedilih sem že večkrat zasledil rabo termina vodno telo in me zanima, ali gre za pravilno rabo. Gre za izraz, ki izvira iz angleščine ( water body ) in s katerim avtorji označujejo različne tipe voda, npr. mlake, jezera, kali, reke. Sam sklepam, da ta termin ni potreben, saj bi ga lahko nadomestili. Govorili bi lahko npr. o vodah, tipih voda, vodnih okoljih. Kakšno je vaše mnenje?
V besedilih sem že večkrat zasledil rabo termina vodno telo in me zanima, ali gre za pravilno rabo. Gre za izraz, ki izvira iz angleščine ( water body ) in s katerim avtorji označujejo različne tipe voda, npr. mlake, jezera, kali, reke. Sam sklepam, da ta termin ni potreben, saj bi ga lahko nadomestili. Govorili bi lahko npr. o vodah, tipih voda, vodnih okoljih. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Vojaško zdravstvo
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.
Terminološka
Volilna abstinenca
Zanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.
Zanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.
Terminološka
Voščeni svinčnik
Iščem primerno slovensko poimenovanje za angleški izraz grease pencil . To je pisalo podobnega videza, kot je svinčnik, vendar z voščeno barvno sredico, namenjeno predvsem pisanju na gladke, neporozne in vlažne površine. Sredica je lahko vstavljena v les – tako kot pri svinčniku – ali vibasto ovita s papirjem. Voščenka je ustreznica za angleški izraz crayon . Bi lahko bil izraz za to pisalo vosnik (po zgledu svinčnika)?
Iščem primerno slovensko poimenovanje za angleški izraz grease pencil . To je pisalo podobnega videza, kot je svinčnik, vendar z voščeno barvno sredico, namenjeno predvsem pisanju na gladke, neporozne in vlažne površine. Sredica je lahko vstavljena v les – tako kot pri svinčniku – ali vibasto ovita s papirjem. Voščenka je ustreznica za angleški izraz crayon . Bi lahko bil izraz za to pisalo vosnik (po zgledu svinčnika)?
Terminološka
Vrednotni cilj
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu value-based goal , ki v psihološkem smislu označuje osredotočenost posameznika na to, da doseže nekaj, kar mu je pomembno. Vrednotni cilj se mi ne zdi ustrezna rešitev, saj ne gre za vrednote. Predlagam termin vrednostni cilj.
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu value-based goal , ki v psihološkem smislu označuje osredotočenost posameznika na to, da doseže nekaj, kar mu je pomembno. Vrednotni cilj se mi ne zdi ustrezna rešitev, saj ne gre za vrednote. Predlagam termin vrednostni cilj.
Terminološka
Vrezanka
V SSKJ2 je termin s področja umetnostne zgodovine sgraffito ('slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov') zapisan citatno, tj. kot v italijanščini. Ali ga lahko podomačimo in fonetično zapišemo kot sgrafito po vzoru drugih prevzetih in podomačenih terminov (npr. freska iz it. affresco , turkerija iz fr. turquerie )?
V SSKJ2 je termin s področja umetnostne zgodovine sgraffito ('slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov') zapisan citatno, tj. kot v italijanščini. Ali ga lahko podomačimo in fonetično zapišemo kot sgrafito po vzoru drugih prevzetih in podomačenih terminov (npr. freska iz it. affresco , turkerija iz fr. turquerie )?
Terminološka
Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Terminološka
Vzgoja in izobraževanje
V Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).
V Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).
Terminološka
Vzvratni avtosedež
Pri prevajanju smo naleteli na težavo pri slovenjenju angleškega termina rear facing car seat, ki označuje otroški avtosedež, ki je nameščen tako, da otrok med vožnjo gleda v nasprotno smer vožnje. Slovenski ustrezniki nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje so po našem mnenju preveč opisni. Ali v slovenščini obstaja za to vrsto sedežev tudi kak drug izraz?
Pri prevajanju smo naleteli na težavo pri slovenjenju angleškega termina rear facing car seat, ki označuje otroški avtosedež, ki je nameščen tako, da otrok med vožnjo gleda v nasprotno smer vožnje. Slovenski ustrezniki nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje so po našem mnenju preveč opisni. Ali v slovenščini obstaja za to vrsto sedežev tudi kak drug izraz?
Terminološka
Zagonsko podjetje
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
Terminološka
Zajem topografskih podatkov
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1784
- 1785
- 1786
- 1787
- 1788
- 1789
- Naslednja »
Število zadetkov: 35766
Dostopnost