Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
turški -a prid. turški: kadar Solimanus Turshki im. ed. m Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi ǀ raishi je hotel turshki im. ed. m sushen biti ǀ nej Turshka im. ed. ž muzh, katera nas premaga, inu gaisla ǀ de bi G. Bug reshil is Turshke rod. ed. ž oblaſti Dunaj ǀ s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu daj. ed. m Zaru ǀ G. Bug je zhes nas poslal to veliko, inu ſtrashno vojsko Turshko tož. ed. ž ǀ Bug nas s' Turshko or. ed. ž vojsko shtrajfa ǀ ene je poſtavil v' Turshke tož. mn. ž deshele → turski
Svetokriški
udarjen -a prid. 1. udarjen: Na urat 120. krat je bil udarien im. ed. m 2. prizadet: moj shlushabnik leshy domà od Boshiga shlaka vdarjen im. ed. m ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen im. ed. m ſe nej vupal Christuſa proſsit ǀ Ta reuni s'boshym shlakam vdarjeni im. ed. m dol. zhlovik je ſam per ſebi miſlil ǀ je bil oduſel grehe tiga od Boshiga shlaka udarjeniga rod. ed. m zhloveka ǀ kakor ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga rod. ed. m ǀ Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka vdarienimu daj. ed. m ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam udarjeniga tož. ed. m ži. osdravil ǀ tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga tož. ed. m ži. oſdravit ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom vdarjeniga tož. ed. m ži. ǀ s'Rasbojnikam pohleunu ſe perporozhili, s'tem s'bojshim shlakam udarienem or. ed. m ſe ſgrevali ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh rod. mn. oſdravil ǀ je osdravil s' boshim shlakam udariene tož. mn. m
Svetokriški
Udo m osebno lastno ime Udo: Vdo im. ed. Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti (II, 375) ǀ Takrat Vdo im. ed. videozh de je fardaman, je bil sazhel preklinat (II, 376) Údo, neki magdeburški knez
Svetokriški
uiti uidem dov. uiti: de vam neuide +3. ed. ta puntar (IV, 453)
Svetokriški
umirati -am nedov. umirati: Kateriga de bi mati ne vidila vmerat nedol., ga puſti, inu od njega grè ǀ Gospud tiga ſvejtà umera 3. ed. ǀ Svejt vſhe vumera 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji, inu vener od sheje vmera 3. ed. ǀ od velike urozhine vumeraio 3. mn. ǀ veni puszhavi od velike sheie je umeral del. ed. m
Svetokriški
umrkniti -ne dov. mrkniti: od shaloſti ſonze vmerkne 3. ed. ǀ Luna bo vmerknela del. ed. ž ǀ Ti ſi taiſta ſvètla luna, katera nihdar nej umerknila del. ed. ž ǀ ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu del. ed. s ǀ Sonze nej taku shlahtnu, de bi nikuli neumerknulu +del. ed. s
Svetokriški
Urijev -a prid. Urijajev: sastopi de je Bersabea Vrjava im. ed. ž shena (I/2, 108) ǀ Ti ſi vſel Vrjavo tož. ed. ž sheno, inu ſi ga puſtil vmorit (I/2, 9) → Urias
Svetokriški
ušafan -a prid. usojen: Ta gmain folk pak pravi, de zhloveku ie taku ushaffanu im. ed. s (II, 197) → ušafati
Svetokriški
ušafati -am dov. dobiti: vſe krone, katere ſo mogli ushafat nedol., ſo na njegovo glavo poſtavili ǀ bo nyh ſrezha, aku eno takorshno sa sheno vshafaio 3. mn. ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio 3. mn. ǀ nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala del. ed. ž ǀ de preshizha bo supet ushaffala del. ed. ž ǀ ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali del. mn. m ǀ taku bote vasho pervo podobo vshaffali del. mn. m Tvorjeno iz šafati ← srvnem. schaffen ‛ustvarjati, delati, urejati, naročati, zapustiti v oporoki, oskrbeti, priskrbeti’.
Svetokriški
uteči -čem dov. zbežati: vtezhe 3. ed. en Koin s'shtale, ta mladenizh tezhe sa nijm (I/2, 113) ǀ on je is hishe vtekal del. ed. m, ter S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika (IV, 338) ǀ yh sagvisha de nebo utekla del. ed. ž (III, 159)
Svetokriški
Valerija2 ž zemljepisno lastno ime Valerija: Pishe S. Grogor, de v' tej desheli Valeria im. ed. je bil en Mashnik ſteffan s' imenam (II, 344) Valêrija, lat. Valeria, v času Dioklecijana ime province Panonije
Svetokriški
Valterus m osebno lastno ime Valter: Glihi vishi s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas Ordna S. Romualda … Vvalterus im. ed. de Birbache (II, 122 s.) Morda je mišljen Válter Burlêj, srlat. Valterus Burlaeus (1275–1337), menih, filozof.
Svetokriški
večerja -e ž večerja: taiſta ſama vezheria im. ed. je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ V' danashnim S. Evangeli govori Chriſtus od ene velike vezherie rod. ed. ǀ Ob tej uri te vezherje rod. ed. ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery daj. ed. Nebeski priti ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery daj. ed. Krajla Marcantona ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery daj. ed. povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala ǀ je bil povablen k' vezkery daj. ed. ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio tož. ed. dale ǀ en zhlovik je bil eno veliko vezherjo tož. ed. perpravil ǀ po vezhery mest. ed. je bil taku lazhen ǀ per njemu per vezhery mest. ed. oſtane ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi Sveti Vezheriy mest. ed. ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij mest. ed. dobru najeish ǀ bodo jeidli per koſſili, inu per vezherj mest. ed. ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio or. ed. dolgu molio ǀ vſe goſtarie, inu vezherie im. mn. ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta
Svetokriški
večji -a nepreg. prid. primer. večji: Vezhi im. ed. m dejl shenskih pershon ſe fardama ǀ tvoja pregreha je vezhi im. ed. ž KaKor teh drugih ǀ Nemore vezhi rod. ed. ž nespodobnosti biti ǀ mi ſmò dolshni veliku vezhi tož. ed. ž pohleunost, inu andoht iskasat ǀ de bi she vezhi im. mn. m potreſsi prishli ǀ hudizh je ſtuaril zhebelle, ſakaj ſò maihinu vezhi im. mn. ž kakor muhe ǀ ti bosh taisto odnashal, inu vezhi tož. mn. m grehe dopernashal presež.> lete ſo bile te nar vezhi im. mn. ž loterze ǀ te narvezhi tož. mn. m grehe odpustj → velik, → vekši
Svetokriški
vinar -ja m vinar: pride pak en bushiz proſsi en viner tož. ed. ǀ Pride v'podobi teh petlerju proſsi en vinar tož. ed. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila, katiri dua vinaria tož. dv. je velal ǀ vſe vkupai nevela zhes ſedem vineriou rod. mn. ǀ kar je urednoſti zhes ſedem vinoriu rod. mn. ǀ jeſt bi nedal zhes pet vinariu rod. mn. sa leto kravizo, sa telle pak try vinarie tož. mn. ǀ Mu noter pade, de ta cashtrun nevela try vinarje tož. mn. ǀ try vinerie tož. mn. je bil ureden ← avstr. nem. Wiener(pfennig) ‛dunajski (kovanec)’
Svetokriški
Vita patrum cit. stvarno lastno ime Življenje očetov: od kateriga ſim bral in Vita Patrum abl. ed. (II, 182) Življênje očétov, srlat. Liber de vita patrum, knjiga sv. Gregorja Tourskega (538/9–594)
Svetokriški
vižati -am nedov. voditi, kazati pot: ste taku sanikarni, inu leni vaſhe otroke vuzhiti, inu vishat nedol. pruti Nebeſsom ǀ naſs imaio vishat nedol. pò tem pravem potu tiga isvelizhajna ǀ je dolshan ſvoje ouzhize vishat nedol. na pot tiga isvelizhajna ǀ gdu naſſ bo troshtal? gdu naſſ bo vishal del. ed. m ǀ de bi pelal, inu vishal del. ed. m tiga mladiga Tobia v' to Mediansko deshelo vižati se ravnati se: nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha 3. ed. po ſvojh shivotneh pozhutikah ← srvnem. wīsen ‛kazati, učiti, voditi’
Svetokriški
vplesti dov. vplesti, privezati: Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti nedol., kakor de bi njega gnado sguble (I/1, 81)
Svetokriški
zadušiti -im dov. zadušiti: ga nej ſmela ſadushiti nedol., ali s'zerat ǀ na tiga Svetiga Edmunda pade, kakor de bi ga hotel sadushit nedol. ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam otroka saduſhy 3. ed. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè, inu yh spyezh sadushè 3. mn. zadušiti se zadušiti se: ta neſrezhni Tat je bil v'tem blatu ſe sadushil del. ed. m
Svetokriški
zahvaljevati nedov. zahvaljevati se: sa tiga volo je pohleunu sahualoval del. ed. m G. Boga, de njemu takorshno dobro pamet dal (V, 532)
Število zadetkov: 3680