Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Katanja -e ž zemljepisno lastno ime Catania: dalezh od meſta Catania im. ed. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio tož. ed. pellati ǀ Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo tož. ed. ǀ dokler vej, de v' Catany mest. ed. nje Nebeſki Shenin jo bò v' ſvoje Nebeſku krajlevſtuu poklizal Catania, mesto na Siciliji
Svetokriški
Kodratus -ta m osebno lastno ime Kodrat: En drugi na mejſti Mattere je doyl, inu redil Codrata tož. ed., taku dolgu, dokler Codratus im. ed. je bil martran (III, 500)
Svetokriški
kuharica -e ž kuharica: Sara, je bila ena dobra Kuharza im. ed., kir je Angelom kuhala ǀ takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze rod. ed. katera je bila dobru debela ǀ Vy ſe ſerdite zhes kuharzo tož. ed. ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi s'kuharzo or. ed. rejd vsame ǀ vſelej Kuhary, inu Kuharze im. mn. ſo debele ǀ ona je v'kuhini kuharzam daj. mn. ſtregla ǀ vſe Kuharie, inu Kuharze tož. mn. je bil v'goſtie povabil → kuhar
Svetokriški
lajati -am nedov. lajati: v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat nedol. ǀ on pruti ny plane ter sazhne laiat nedol., kakor de bi jo hotel vjeiſti ǀ nebodite tagotni kakor pſs, katiri vſe skuſi laja 3. ed. ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza, ſakaj druſiga nedela, ampak tuli, inu laia 3. ed., uiejda, inu griſe ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali 3. mn., mazhke maukale ǀ pred hisho taku dolgu lajal del. ed. m, dokler dekla je njemu spet odperla hisho
Svetokriški
martrnik -a m mučenec: pishe S. Jgnatius Marternik im. ed. ǀ skoraj bom prasnoval prasnik eniga S. Marternika rod. ed. ǀ nemorem samauzhat, de bi ne imenoval tiga Svetiga Marternika tož. ed. Martina Von Turrn ǀ dokler touarshtua preueliku s'enem Marternikam or. ed. je imela ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika im. dv. ratala ǀ kadar Sveti Marterniki im. mn. bodo zhaſtitu od ſmerti vſtali ǀ V' imeni vſyh Marternikou rod. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom daj. mn. je ſtregla ǀ Slatku vſe martre S. Martternikom daj. mn. ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele, Marternike tož. mn., Divize, inu vſe Svetnike, inu Svetnize ǀ bote sauppale nikar s'marterniki or. mn., temuzh s'nezhiſtomy Moshmij → matrnik, → mart., → martir, → martra
Svetokriški
mogočen -čna prid. mogočen: v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen im. ed. m Firsht ǀ en taku Mogozhin im. ed. m Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ Mogozken im. ed. m Goſpud, katiriga obedn premagat neſamore ǀ ta Mogozhni im. ed. m dol. Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni im. ed. m dol. krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil ǀ O'mogozhni im. ed. m dol. krajl ti dobru vèsh vſy imamo vmrèti ǀ Okoku mogozhna im. ed. ž je njega s: roka ǀ je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga rod. ed. m Krajla Aſsuera ǀ ſmo shpot is tega Mogozgniga rod. ed. m Gospuda inu Boga ſturili ǀ prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe ene taku Svete, mogozhne rod. ed. ž, inu vſmilene Mattere S. Annæ ǀ ſe podstopi samirit enimu taku Mogozhnimu daj. ed. m Gospudu ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni ſvojga krajla, ta slabi tiga mogozhniga tož. ed. m ži. ǀ dokler takushno mogozhno tož. ed. ž, inu nepremagano vojsko ima ǀ aku vy pred enem mogozhnim or. ed. m Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite ǀ s'ſvojo mogozhno or. ed. ž rokò is Katero vus volni ſvejt dershi, je jo v'Nebeſhku Krajleustuu pelal ǀ Ty Mogozhni im. mn. m Firshti ſe fardamajo ǀ veliku mogozhnih rod. mn. Gospudu, inu krajlu ſe je nashlu ǀ de bi gnado enyh mogozhnyh rod. mn. Gospudu doſegli primer.> Si ti morebiti … Mogozhnishi im. ed. m, kakor Macedonski Krajl ǀ kakor bi ſe bal tiga mogozhnishiga tož. ed. m ži. Krajla tiga ſvejta reshalit presež.> ludje ſo ga zhastili, inu pokorni bily Kakor timu nar mogozhniſhimu daj. ed. m Krajlu ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga tož. ed. m ži. krajla, inu Goſpuda zhaſtili → mogoč
Svetokriški
napolnjen -a prid. napolnjen, poln: ſvèt, inu gnade Boshje je bil napolnen im. ed. m S. Joſeph ǀ en zholn prevezh napolnen im. ed. m ſe potopi ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran, inu nepolnen im. ed. m ǀ kadar bo mera nashih grehou napolnena im. ed. ž ǀ je vse bila troshtu Boshijh nepolnena im. ed. ž ǀ modruſti Boshje nepolonena im. ed. ž ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu im. ed. s biti s'shaloſtio, inu ſtraham moje ſerze ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi trupli nepolnenu im. ed. s ǀ v'taiſti shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen tož. ed. m ſe shpeglat ǀ iskat ſvojmu Synu Ishaku eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti nepolaneno tož. ed. ž ǀ s' gnado Boshjo ſo bili napolneni im. mn. m ǀ Vſy ſo napolnini im. mn. m bili s' gnado Svetiga Duha ǀ dokler bodo nepolneni im. mn. m s'gnado S: Duhà ǀ nijh prasni stoli bodo skorai nepolneni im. mn. m ǀ ſo bily s'gnado S. Duha nepolnini im. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene im. mn. ž/s ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene tož. mn. m Chriſtuſu napyesh
Svetokriški
negruntan -a prid. nepojmljiv: dokler je negruntana im. ed. ž dobruta, inu miloſt Boshja (V, 23) → nezgruntan
Svetokriški
neoveren -rna prid. brezbožen, krivoveren: En hudoben, nezhist, inu neoveren im. ed. m zhloviK ǀ ta noverni im. ed. m dol. inu hudobni krajl, ſilnu veliku slata, inu blaga je hotel imeti ǀ on je hotel Bogu, inu temu neovernimu daj. ed. m Krajlu shlushit ǀ ty Neoverni im. mn. m pravio, de nej potreba proſſit, inu molit Boga, sakaj G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo ǀ cilu ti neoverni im. mn. m skuſi njegovo gnado potroshtani oſtaneio ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih rod. mn., inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Tem neovernem daj. mn. nezh nenuzaio njih dobra della, dokler nijmaio prave vere ǀ bo tebe vezh martral, kakor Ajdje, Turke, inu te Neoverne tož. mn. m → neveren
Svetokriški
odnašati -am nedov. odlašati: nevarnu je odnashat nedol. pobulshajne nashiga shiuleina ǀ jest n'hozhem vezh odnaſhat nedol. mojo pokuro ǀ Sakaj tedaj ſmert odnashash 2. ed. priti po mene ǀ poterpeshliu yh zhaka k'pokuri, inu odnasha 3. ed. to shtrajfingo ǀ Chriſtuſ odnasha 3. ed. kejkaj pojti, v'tem Lazarus vmerje ǀ ſtu ſgovoru naide, de plazhilu od naſha 3. ed. ǀ Ta hudi pak nam da saſtopit, de bo she vſelej zhaſs pokuro dellat, inu de shiher jo odnashamo 1. mn. do puſledne ure ǀ do poſledne vaſhe vre odnashate 2. mn. pokuro ſturiti ǀ odnashaio 3. mn. sa Chriſtuſam pojti ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai vel. 2. ed. li pokuro do tvoje sadne ure ǀ nikar dalej neodnashaj +vel. 2. ed., dokler sdaj imash taku lepo perloshnost ǀ podvisai inu nikar neodnashai +vel. 2. ed. ǀ neodnashajte +vel. 2. mn. ſe s' Bugam spravit ǀ nikar neodnaſhajte +vel. 2. mn. pokuro ǀ on vener ſpuvid ie odnashal del. ed. m ǀ en zhaſs je v'grehi shivil, inu pokuro odnaſhal del. ed. m ǀ G. Bug dolgu zhaſa je odnoshal del. ed. m nyh proshno ǀ ſmert je odnashala del. ed. ž po njega priti ǀ Ajdje ſo odnashali del. mn. m njo umorit Prim. sopomenko → odlašati.
Svetokriški
opravljen -a prid. opravljen, izvršen: dokler je bil offer opraulen im. ed. m ǀ ste sagvishani de zhinsh vam bode obraulen im. ed. m ǀ kakor te perve Mashe ſo opraulene im. mn. ž, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ Jeſt menem de vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna, gledaite tedaj de bodo is takorshnem ſerzam opraulene im. mn. ž/s, de lon tudi per Bugu bote doſegli
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
prejeti -jmem dov. prejeti, sprejeti: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti nedol. ǀ shelite S: Sacramente preieti nedol. ǀ de bi ſe my perpravili njemu napruti pojti, inu ſpodobnu njega prjeti nedol. ǀ nezh ti nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti, dokler te neurednu prajmesh 2. ed. ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter odguvor prajme 3. ed. ǀ ſveto vero, inu karſt praime 3. ed. ǀ ſvetu ojle prejme 3. ed. ǀ kadar eno gnado od njega preime 3. ed. ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie preimè 3. ed. ǀ vſe kar imamo od Boga praimemo 1. mn. ǀ vſe kar my na semli ali v' Nebeſſih preimemo 1. mn. je gnada boshia ǀ ſa lon prajmeio 3. mn. ta vezhni pozhitik ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo 3. mn. ǀ v'ſvoje ſerze praimeio 3. mn. G. Boga ǀ danaſs nar vekshi lon je prejel del. ed. m ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku je bil preiel del. ed. m ǀ od katerih je kaj dobriga priel del. ed. m ǀ katiri to shlafernizo je prejl del. ed. m ǀ katero od Ozheta Nebeskiga je prjel del. ed. m ǀ de bi vezh tulikain shenkinge od mene nepriel +del. ed. m ǀ Veliko gnado je bila prejela del. ed. ž S. Mehtildis ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela del. dv. m ǀ ſta bila te Sapuvidic Boshie pryela del. dv. m ǀ ony ſo veliku dobriga od tebe prejeli del. mn. m ǀ nebomo nezh udobili, obeniga lona preieli del. mn. m ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne Sacramente pryeli del. mn. m ǀ od ludy bi obeniga lona nepreieli +del. mn. m ǀ nyh dush S. Rus. T. ſò prejele del. mn. ž
Svetokriški
pretepati nedov. pretepati, tepsti: je bil nad njo s'palzo pertekil, je jo taku dolgu pretepal del. ed. m, dokler je jo ubil (V, 76)
Svetokriški
pridiga -e ž pridiga: imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga im. ed. vun ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige rod. ed. tezh ogin pogaſſiti ǀ ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi daj. ed., inu k'shlushbi Boshij ǀ k'pridigi daj. ed. ne hodio ǀ ſe je k' tej pridigie daj. ed. perpraulal ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo tož. ed. sklenem ǀ Pridiga tož. ed. poshlushash kakor de bi tebe neshlu an ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi mest. ed. bodo sashlishali ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo or. ed. gori dershim ǀ lete moje pridige im. mn. nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene ǀ nemore nuznishih pridih rod. mn. biti, kokar od te S. pokure ǀ de hudizhy vaſs nebodo od pridyh rod. mn. odvernili ǀ kadar bi vezh pridig rod. mn. v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ njegovem S: Pridigam daj. mn. ſe ſo posmehuvali ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige tož. mn. drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ kakor Salomon je bil sklenil ſvoje Pridigie tož. mn. ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah mest. mn. nashal de nebode prau piſsanu ǀ bi veliku vezh nuzali taiſtem dusham, kakor Pridigary s' ſvojmi pridigi or. mn. ← srvnem. predige ← lat. praedica ‛pridiga, govor’
Svetokriški
prvi1 -a štev. prvi: ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi
Svetokriški
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
Svetokriški
regirati -am nedov. 1. vladati: Katere G. Bug je postavil regierat nedol. te Krajlestva ǀ Gorje taiſti desheli, v' kateri en nepameten Krajl regera 3. ed., inu sapoveduje ǀ sdaj pojmo v'Egypt v'tu Meſtu Ptolomaido, Kir Ptolomæus Krajl regèra 3. ed. ǀ v' Nebeſyh regeraio 3. mn. ǀ Ta Krajl je regeral del. ed. m v'Armenij ǀ leta gre v'ſvojo deshelo, kir je en krail regiral del. ed. m ǀ dokler on je regerau del. ed. m ǀ kadar Ceſſar Marcus Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala del. dv. m ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali del. mn. m 2. voditi: Ti ſi Apptishiza, zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat nedol. ǀ s' ſvojo boshio modruſtio regera 3. ed. vſe ſtuarjene rezhy ǀ sa mene kateri ſim vasha glava, kateri vaſs ſim regiral del. ed. m, nej ſte nezh marali ← nem. regieren ← lat. regere ‛vladati, ravnati, usmerjati’
Svetokriški
repa -e ž repa: dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa im. ed. ſi nej ſo mogli pomagat (V, 333) ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu reipe rod. ed. s'hishe ſpravita (II, 331) ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo tož. ed. (IV, 17)
Število zadetkov: 403