Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
zadržan -a prid. zadržan, pridržan: terbei de je enu drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane im. mn. ž, dokler ſe szhiſtio od ſvoih grehou ǀ Lepa figura, ali ſpomin teh viz, v' katerih te verne dushe v' prepuvidi ſo sadershane im. mn. ž ǀ Ah vboge vy dushize, katere ſte v' vizah sadarshane im. mn. ž ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle, lete ſo erbizhi Nebeskiga Krajleſtva, od Boga pak ſo bandishane, inu v' vizhah sadarshane im. mn. ž, dokler na semli nei ſo sadoſti pokure ſturile
Svetokriški
zajec -jca m zajec: kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
Svetokriški
zamuditi -im dov. 1. opustiti: nimash na Boga posabit, inu Boshjo shlushbo samudit nedol. ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil del. ed. m, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil ǀ kaj ſim potle dobriga samudil del. ed. m, ali hudiga ſturil ǀ ali pak ſvojo duhouno shlushbo ſamudil del. ed. m ǀ Variteſe Nem. Nem. de nebote samudili del. mn. m gnado boshio 2. zamuditi: ſe je bal samuditi nedol. molitvo S. Roshenkranza ǀ dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj +del. mn. m 3. zadržati: Lubeſnivi moj Folk, hodi fliſſnu v' Zerku poshlushat boshio beſſedo, neperpuſti de bi obena ſtuariena reizh tebe oduernila, ali samudila del. ed. ž, aku vam je lubu isvelizheine vashe dushe zamuditi se zadržati se, zamuditi se: Appat ſe samudi 3. ed., ter kadar pride vshe mertviga tiga Duhouniga najde ǀ en kratih zhaſs ſe ſo bile samudile del. mn. ž
Svetokriški
zanašati -am nedov. 1. prenašati: je bil poslal Jeremia Preroka h' temu greshnimu Moabitarskimu krajlu, kateriga grehe G. Bug nej mogàl vezh sanashat nedol. ǀ de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat nedol. ǀ doſehmal ſam sanashal, ali dalei ne morem sanashat nedol. ǀ dokler Bug je vſmilen, dokler molzhij, inu sanasha 3. ed. ǀ veliku nuza od nyh imamo, satoraj yh sanashamo 1. mn. ǀ je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal del. ed. m 2. prizanašati: Jeſt nemorem vezh ſanashat nedol. temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu krajlu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti sanasha 3. ed. ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata, de tulikajn ſvoj sheni ſanasha 3. ed. ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai vel. 2. ed. tvoje shene tadlam ǀ meneozh de Bug ym bò vſelej sanashal del. ed. m ǀ ona bo meni sanashala del. ed. ž, jeſt pak ny zanašati se zanašati se: nemamo ſe ſanashat nedol. na nasho mladoſt, inu ſdravje ǀ jeſt nevejm kaj bo jutershni dan, satorai ſe na taiſtiga nesanasham +1. ed. ǀ prevezh ſe sanashamo 1. mn. na dobruto Boshjo ǀ nikar ſe nesanashaite +vel. 2. mn. na miloſt, inu poterpeshivoſt boshjo ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite +vel. 2. mn. na vashe otroké ǀ sabſtoin ti ſi saupal, inu ſe sanashal del. ed. m na obilnoſt ǀ ludje ſo prevezh ſe sanashali del. mn. m na dobruto Boshjo
Svetokriški
zaničevati -ujem/-am nedov. zaničevati, malo ceniti: vſy troshti, veſſelje, inu lushti tiga ſvejta ſo gnusoba, katiro imamo sanizhuati nedol., inu ſame Nebeſſa shtimati ǀ satoraj ſe je pofliſſal te poſvejtne rezhy sanizhovati nedol., inu te nebeſke lubiti ǀ imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati nedol. ǀ bi hotel moje pridige tadluvat, inu ſanizhvat nedol. ǀ Vſe rezhy tiga ſvejtà sanizhujem 1. ed., kadar na G. Boga, inu Nebesku Krajleſtvu ſpomnim ǀ S: odpustike sanizhovash 2. ed., sa ſpuvid nemarash ǀ Ti preuſetni offertni zhlovek, katiri ſam ſebe shtimash, vſe druge sanizhujesh 2. ed. ǀ vſe poſvejtne rezhy sanizhuje 3. ed., inu ſame nebeske shtima ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn de letu Beshije povablejnie ſanizhuje 3. ed. ǀ v'tei vishi Boshia miloſt ſe ſanizhuie 3. ed. ǀ ta kateri sanizhvje 3. ed. milost Boshjo ǀ ta kateri S. Rus. T. pohleunu ne zhaſti, ampak sanizuje 3. ed., leta je preklet od Nebeſſ, inu semle ǀ vſe kar je semelskiga sanizhuie 3. ed. ǀ te poſvetne kratke rezhij sanizhoua 3. ed. ǀ Vprasha Mojſſes, sakaj vy sanizhujete 2. mn. deshelo od G. Boga vam perprauleno ǀ druge ſanizhujete 2. mn. ǀ vſy drugi ludje taiſte ſaurashio, inu sanizhujeio 3. mn. ǀ tega Saurashyo, sanizhujejo 3. mn., inu reshaljo ǀ vſy yh ſaurashio, inu ſanizhujejo 3. mn. ǀ yh shpotdellaio, inu ſanizhuieio 3. mn. ǀ te preproste v' grehe ſapeleio, odpusthike inu druge dobre della ſanizhueio 3. mn. ǀ vſe druge lepote posvetne sanizhuimo vel. 1. mn. ǀ poſvejtno zhaſt, inu blagu je sanizhoval del. ed. m ǀ v'S. Euangelu ſtorij piſsanu, de vſe druge je sanizhual del. ed. m, inu li ſam ſebe shtimal ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu je ſanizhoval del. ed. m ǀ nebo mogozhe, de bi ti vſe kar je na semli nesanizhoval +del. ed. m ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu … de te posvetne rezhij bo sanizhualu del. ed. s ǀ de bi po tvojm exempelnu te poſvetne rizhy sanizhovali del. mn. m ǀ Taiſte kateri imaio Boshj vuk bomo zhaſtili, inu vbugali, te druge pak bomo ſanizhovali del. mn. m ǀ Dobre shpishe, inu slatke vina ſo sanizhuvali del. mn. m
Svetokriški
zapopasti -padem dvovid. 1.dov. ujeti, zgrabiti: sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti nedol., de bi ga mogli obtoshit ǀ ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle, inu dokler letu nej mogal sgruntat, inu sapopaſti, ſe vershe noter v' morje, rekozh: dokler jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti, sapopadi vel. 2. ed. ti mene 2. dvovid. razumeti: leto nej mogal sgruntat, inu sapopaſti nedol. ǀ jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti nedol. 3. nedov. vsebovati: Letu prikaſajne velike skriunosti sapopade 3. ed. ǀ Sakon duei pershoni sapopade 3. ed. ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade 3. ed. tu slatku Imè Ieſus ǀ Iſraeliterij kadar ſo bily sazheli pokushat mano, katera vſe ſlatkuſti je v' ſebi ſapopadla del. ed. ž ǀ je gledala de tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt boshio je v' ſebi ſapopadlu del. ed. s zapopasti se nedov. biti na voljo razumevanju: Imate vejdit de ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni, v'kateri duanaist skriunusti ſe sapopade 3. ed. ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu ſapopade 3. ed. ǀ Kakor ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio 3. mn. ǀ katiri offri veliko skriunost v' ſebi sapopadeio 3. mn. Drugi zapis vsebuje besedno igro, v kateri je treba nedoločnika razumeti v drugem, velelniško obliko pa v prvem in tretjem pomenu hkrati.
Svetokriški
zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
Svetokriški
zaprt -a prid. zaprt: je en sapert im. ed. m pungrat v' kateriga obena shkodliva rejzh nemore priti ǀ takrat ta potok nemore vezh ſapert im. ed. m biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo podere, inu polomi ǀ Vy pravite de pungrat je sapart im. ed. m ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti im. ed. m dol. pungrat ſe je odperl ǀ ona ſama je bila per njemu saperta im. ed. ž, dokler ſe je imel dan dallat ǀ Ena mlada shena cello nuzh s' enem takorshnem Gospudam saparta im. ed. ž biti, nei mogozhe, nej, de bi nebila njegovo volo ſturila ǀ ſa tiga vola vuoda tiga ſerda Boshjga je ſaperta im. ed. ž ǀ letu oknu je bilu sapertu im. ed. s s' enem ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ ta hudi nje uſta, inu urat je sapert tož. ed. m dershal ǀ vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert tož. ed. m, de nezh nemorem dishati ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga tož. ed. m ži. sadershati ǀ kakor una gorezha ſvezha, katero eden je bil ſmalal na verhu eniga viſſokiga Turna veni laterni saperto tož. ed. ž ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti mest. ed. ž shtazuni je dellal ǀ v'Kloshtri saperti im. mn. m pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ v' Temnizi ſaperti im. mn. m tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ de li dauri ſo dobru saperte im. mn. ž ǀ tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte im. mn. ž ǀ ukna, inu urata ſo saperte im. mn. ž/s ǀ Vrata Nebeshke katere nekateru taushent lejt ſo bile saparta im. mn. s ſe ſo odperle ǀ hishne duri ſaparte tož. mn. ž najde ǀ Shenin Nebeski bi lahku skuſi seperta tož. mn. ž duri bil shal v' hisho ſvoje duhoune Neveſte ǀ nam bo te saparte tož. mn. ž/s Nebeſke urata odperl ǀ de li ſvoje usheſſa ſaperte tož. mn. ž/s dershj ǀ ſo nyh shtazune saperte tož. mn. ž dershali ǀ nje vsta saperta tož. mn. s dershij de ſe nemore spovedat ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta tož. mn. s dershij ǀ s'sapertmi or. mn. ozhmij
Svetokriški
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati: S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti: Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
Svetokriški
zašpotovati -ujem nedov. zaničevati, zasmehovati: sa tiga volo karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati nedol. ǀ on ym je hotel nasaj odgovorit, inu yh sashpotuati nedol. ǀ ſashpotujesh 2. ed., inu ſmeriesh Mashnike ǀ kadar ſmeriash, kregash, sashpotujesh 3. ed., kaunesh, shentujesh ǀ Ona pak ga nezh neshtima, taſta, inu taszho sashpotuje 3. ed. ǀ Nei ſe li sdai zhudi, inu nei ſashpotuie 3. ed. ǀ Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi, inu podrejti, dokler sashpottvje 3. ed. hudizhe, inu Malike ǀ per vezhery Mashnike opraulaio, inu sashpotujeio 3. mn., de ſi lih Mashniki ſo nedolshni ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio 3. mn. ta shenski ſpol ǀ nej tatye blagu kradeio, nej ludje sashpotuieio 3. mn. ǀ poprej ſi ti mene sashpotoval del. ed. m, inu ſaurashil ǀ blisi tiga potoka ie ſashpotoval del. ed. m krajla Davida ǀ Jeſt pak ſe bom zhudil, inu ſashpotval del. ed. m taiſtiga zhloveka ǀ vſyh vishah ſo ga sashpotovali del. mn. m, pregainali ǀ ſo jo ſaurashili, inu saſhpotovali del. mn. m ǀ bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali del. mn. m tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa → špot
Svetokriški
zavržen -a prid. zavržen: od vſyh sapuushen, inu savershen im. ed. m je bil (V, 100) ǀ dokler taiſtu neſturite kakor Bogu je dopadezhe, je vſe savershenu im. ed. s, inu sgublenu (V, 29)
Svetokriški
zbirati1 -am nedov. zbirati: kakor vidio ſvoiga Krajla med vkupai sberat nedol., v' tei vishi tudi one ga sberaio, 3. mn. inu vkupai snashaio ǀ trobente, Katere vkup sholnerje Klizheio, inu sbiraio 3. mn. zbirati se zbirati se: gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj Ta glagol se od enakopisnice → izbirati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj.
Svetokriški
zbuditi -im dov. zbuditi: ſo bilij perſileni Christuſa sbuditi nedol. ǀ Lazarus ſpy, ter grem njega sbuditi namen. ǀ bo en dan Gospud Bug njega sbudil del. ed. m ǀ sazhne mozhnu lajat, inu ga Zukat, dokler ga je ſbudil del. ed. m ǀ ſo ga sbudili del. mn. m zbuditi se zbuditi se: vſy ſe sbudio 3. mn., inu k' ſvojmu dellu tekò ǀ de bi nikuli vezh ſe nesbudil +del. ed. m
Svetokriški
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Svetokriški
Zebee m osebno lastno ime Zabah: Krajl Zebee im. ed.; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila (II, 356). Zábah, lat. V Zabee (SP Sod 8,5)
Svetokriški
zelje s zelje, zelenjava: sozhiuie, inu sele im. ed. mu shkodi ǀ dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle im. ed., inu repa ſi nej ſo mogli pomagat ǀ ſiele im. ed. nej sadoſti sabelanu ǀ v' ſvojm verti je roshe, inu sele tož. ed. sadil ǀ ſizer bi li bob, shganize, inu kiſſilu sele tož. ed. mogli jeiſti ǀ shusha ſele tož. ed., inu sozhivie pomorj Vsaj v nekaterih zgledih verjetno ni mišljeno zgolj zelje, temveč zelenjava, ki se uživa surova.
Svetokriški
zemeljski -a prid. zemeljski, posveten: nikar en semelski im. ed. m krail, ampak Ozha Nebeski je Njemu dal vſo ſvojo oblaſt ǀ S. Germanus pravi de Zerku je enu semelsku im. ed. s Nebu ǀ ſi vezh shtimal enu maihinu semelskiga rod. ed. m dobizhika, kakor ta veliki shaz gnade boshie ǀ vſe kar je semelskiga rod. ed. s sanizhuie ǀ vſe kar je semilskiga rod. ed. s ǀ Nam je poslal kluzh nikar h' timu semelskimu daj. ed. m, ampak h' timu Nebeskimu Paradishu ǀ ſvoje shlushabenze je perglihal nikar li enimu semelskimu daj. ed. s Krajleſtvi ǀ aku G. Bug mene nepuſtj v' leto semelsko tož. ed. ž Zerku ǀ v'obeno ſemelsko tož. ed. ž rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ dokler li semilsko tož. ed. ž, inu poſvejtno manungo imajo ǀ Joh, inu gorje! taiſtom kateri, li na tu semelsku tož. ed. s mislio ǀ je rojen ſa ſemelsku tož. ed. s, inu nebeſku krajlevſtvu ǀ sakaj li po tem semelskom mest. ed. s, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ lushti semelski im. mn. m ſe njemu gnuſſé ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski im. mn. m Bogovi ǀ katerimu vſe creature Nebeſke, inu semelske im. mn. ž na shlushbo ſtresheio ǀ zhe li ſemelske im. mn. ž rezhij naſs potroshtajo ǀ de ſi puſtè ludje sapelati od teh semelskih rod. mn. rezhy ǀ te lepe shtime teh semilskih rod. mn. Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ ſte taku preproſti, inu neumni, inu taku salubleni v' semelske tož. mn. ž rezhy ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske tož. mn. ž/s, inu po ſveitne opravila ǀ raishi per teh semelskih mest. mn. rezheh ſe gori dershe
Svetokriški
zgrevano prisl. skesano: Inu nej nehal to sgubleno ouzhjzo iskat, inu klizat, dokler pohleunu, inu sgrevanu ſe je puſtila shlishat, rekozh (V, 289) → zgrevan
Svetokriški
zgrevati se -am se dov. skesati se: nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
Število zadetkov: 403