Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega spola [hárpija] tudi [harpíja]
    1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Harpya harpya
    4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. Harpyia
híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hišnik
hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka]
    1. ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju
    3. slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska
ETIMOLOGIJA: hribovec
hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]
    nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica
STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec]
    1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
    2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
      2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh
ETIMOLOGIJA: hudoba
ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica]
    marjetici podobna travniška rastlina s cvetovi na daljšem steblu in nazobčanimi razdeljenimi listi; primerjaj lat. Leucanthemum
ETIMOLOGIJA: po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina cveti - več ...
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: izcediti
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]
    2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]
    1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. kar po obliki spominja na manjšega ježa
      3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
    4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
    2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
    3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: kikiriki
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška]
    1. ekspresivno kokoš
    2. podoba, ki predstavlja kokoš
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: kokoš
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla]
    1. odrasel samec koze
    2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
    3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
    4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
    5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz koza
krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča]
    1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat. Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologije navadna krastača
    2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat. Bufo
    3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalno krota
    4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govnač, neformalno, slabšalno krota
STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača
FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo
ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz krasta - več ...
kremácija kremácije samostalnik ženskega spola [kremácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kremation, angl. cremation iz lat. cremātio ‛sežig’, glej kremirati
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
labiríntnica labiríntnice samostalnik ženskega spola [labiríntnica]
STALNE ZVEZE: hrastova labirintnica
ETIMOLOGIJA: labirint
Število zadetkov: 71