Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
gradíšče -a s
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov
SINONIMI:
arheol. kostel
GLEJ ŠE SINONIM: gradbišče

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
krátki Frazemi s sestavino krátki:
potégniti [ta] krátko

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
grȃd -a in gradȗ m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Celotno geslo NESSJ
dršča

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
Pleteršnik
skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
gradišče [gradíšče] samostalnik srednjega spola

obrambno obzidje

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna
Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Število zadetkov: 33