Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ubógati -am dov. in nedov. (ọ̑)
1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga: otrok uboga starše; pes uboga gospodarja; ti mu reci, mene ne uboga; v vsem ga uboga; ubogati na migljaj, ekspr. na prvo besedo; konj uboga na poteg vajeti; hitro, takoj, ekspr. slepo ubogati / ta deklica rada uboga je ubogljiva / ubogati povelje, ukaz
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
// upoštevati pri svojem ravnanju: ni ubogal nasveta; ubogati svojo pamet, razum
2. ekspr. zadovoljivo reagirati, odzivati se na določena dejanja, ukrepe: dolgo se je trudil, da bi ga letalo ubogalo / noge ga ne ubogajo ne more več hoditi; oči ga ne ubogajo ne more več gledati; leva roka ga ne uboga ne more delati z njo; spomin ga za zdaj še uboga ima še dober spomin

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
dobročúten pridevnik
    1. ki v odnosu do drugih ima, izkazuje pozitivne lastnosti 
      1.1 ki kaže, izraža prisotnost takih lastnosti  
ETIMOLOGIJA: iz dober čut

Slovenski pravopis

Pravopis
nèracionálno [ijo] nač. prisl. (ȅȃ) ~ kmetovati negospodarno; ~ reagirati nerazumsko
Pravopis
občutljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ reagirati na kaj
Pravopis
prebúrno nač. prisl. (ú) ~ reagirati
Pravopis
presenetljívo prisl. -ej(š)e (í; í)
1. nač. ~ reagirati na kaj
2. mer., poud. ~ lepo oblečen |zelo|
Pravopis
prisébno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́/ẹ̑; ẹ́/ẹ̑) ~ reagirati v težkem položaju
Pravopis
re.. [poudarjeno ré] predp.; varianta ré.. po umiku naglasa |pre.., od..; spet, nazaj| reorganizírati, reevakuírati, reagírati, repatriírati, reprodúkcija, revizíja, rezervírati
Pravopis
reagírati -am dvovid., nedov. -ajóč; reagíranje (ȋ) odgovoriti, odzvati se: na kaj ~ ~ novico; ~ s streljanjem; kem. reagirati z/s čim Fluor ~a tudi z žlahtnimi plini
Pravopis
temperamêntno nač. prisl. -ej(š)e (ȇ; ȇ) ~ govoriti, reagirati

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
hítro nač. prisl.
1.
izraža, da dejanje poteka, je opravljeno z veliko hitrostjo
SINONIMI:
naglo, urno, ekspr. bliskoma, ekspr. bliskovito, star. brdko, star. brzo, ekspr. divje, ekspr. ekspresno, star. jadrno, ekspr. nezamudno, knj.izroč. rapidno, ekspr. s polno paro, ekspr. strelovito, star. strmoglav2, ekspr. strmoglavo, knj.izroč. v blisku, ekspr. v hitrem ritmu, ekspr. v kalop, zastar. v speh, ekspr. z urnostjo, ekspr. z vso paro
2.
izraža, da se kaj zgodi v kratkem času
SINONIMI:
na hitro, naglo, urno, ekspr. bežno, ekspr. bliskoma, ekspr. bliskovito, star. brzo, ekspr. čim prej, nar. gredoč, ekspr. hipoma, knj.izroč. mahoma, knj.izroč. meteorsko, knj.izroč. mimobežno, ekspr. mimogrede, star. nabrž, knj.izroč. nagloma, ekspr. na hitrico, ekspr. na juriš, knj.izroč. na naglo, knj.izroč. nanagloma, ekspr. na skok, ekspr. od trenutka do trenutka, ekspr. po hitrem postopku, pog. prec, pog. precej2, ekspr. takoj, ekspr. tiktak2, knj.izroč. trenutkoma, ekspr. v hipu, ekspr. v momentu, ekspr. vsak čas, ekspr. vsak hip, ekspr. v trenutku, ekspr. z bliskovitostjo, star. z naglostjo
GLEJ ŠE SINONIM: kmalu1, sproti, takoj, takoj, tik1
GLEJ ŠE: počasi, počasi, blago1, čim prej, čim prej, hiteti, hrana, nenadoma, odhiteti, prej1, propadati, takoj ko
Celotno geslo Sinonimni
reagírati -am nedov.
GLEJ SINONIM: odzivati se, odzivati se, odzvati se, odzvati se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
Celotno geslo Vezljivostni G
krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.
Celotno geslo Vezljivostni G
odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)
1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.
Celotno geslo Vezljivostni G
odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
júha Frazemi s sestavino júha:
ne priplávati po [prežgáni] júhi, pojésti vróčo júho, skúhati vróčo júho [kómu], vróča júha, zakúhati vróčo júho[kómu]
Celotno geslo Frazemi
méra Frazemi s sestavino méra:
vráčati kómu z ísto méro, vrníti kómu z ísto méro

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
agȅnt -énta m
Celotno geslo Etimološki
odmẹ́vati -am nedov.
Število zadetkov: 50