Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid-Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
Pleteršnik
rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.-Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skrę́ta, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
spílja, f. ploščat kamen za igro, Volče-Erj. (Torb.); — prim. spljaka.
Pleteršnik
trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.-Cig., Loški Potok-Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.-Mik., trebje, -esa, Tolm.-Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
ugǫ́nati, -am, vb. pf. ein Räthsel lösen, Volče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
usẹ́či, usẹ̑čem, vb. pf. abhauen, fällen, C.; u. glavo, enthaupten, C.; uganka: v gozdu usečeno, po plazu privlečeno, po svetu hodi in ljudi moti (= gosli), Volče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.-Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.-Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.-M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
vȏłče, -eta, n. ein junger Wolf, Mur., Cig., Vrt.; Prišel je volk z volčeti, Npes.-K.; tudi: volčè, -ę́ta, Valj. (Rad).
Pleteršnik
vȏłčej, m. = volče, Cig.
Pleteršnik
zagǫ́nati, -am, vb. pf. ein Räthsel zur Lösung aufgeben: tri ganalice sem mu zagonal, pa nobene ni ugonal, Volče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zamǫ̑zka, f. = osnik, der Radnagel, Volče-Erj. (Torb.); — prim. moznik.
Pleteršnik
žiríka, f. = bukevca, die Buchecker, Volče pri Tolminu-Erj. (Torb.).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izgovor kraja »Volče«

Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in u̯, ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.

Število zadetkov: 34