Zadetki iskanja
Pleteršnik
gǫ́ža 1., f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
Pleteršnik
izdȃjati,* -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
Pleteršnik
jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern (min.), h. t.-Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
Pleteršnik
jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
Pleteršnik
katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
Pleteršnik
kę́ba, f. 1) etwas Abgestutztes, Cig.; — kokoš brez repa, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Zwergin, BlKr.
Pleteršnik
kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.-LjZv.
Pleteršnik
Pleteršnik
márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
Pleteršnik
mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
Pleteršnik
mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj-Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.
Pleteršnik
mȗtəc 1., -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
Pleteršnik
napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent (z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.
Pleteršnik
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
Pleteršnik
nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; (prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
Pleteršnik
občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
Pleteršnik
oddìh, -díha, m. ein ungehinderter voller Athemzug (z. B. nach einer Anstrengung), Mur.; das Ausschnaufen, Cig.; brez oddiha izpiti, ohne abzusetzen austrinken, Cig.; — die Erholung, die Rast, Cig. (T.); plesali so brez oddiha, LjZv.; — die Pause in der Tonkunst, Jan.; (rus.).
Pleteršnik
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 288
Dostopnost