Fran > Jezikovna

Kakšno je razmerje med izrazoma narekovaji in navednice?

Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.

Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.

Sem v dilemi: uporabiti v navedem primeru nedoločnik ali namenilnik?

Dajmo izkoristit/izkoristiti to priložnost.

Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Sedeli smo okrog/okoli mize.

Zaradi različnih mnenj vas prosim za odgovor. V povedi: Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala »menišič«., me zanima, kateri stavčni člen je beseda menišič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Prebiram neko besedilo, v katerem je ogromno stavkov z vrinjenim ki-stavkom, ki se potem nadaljuje z veznikom in, a pred njim ni nikoli vejice.

Na primer:

Zahvaljujem se bralcem, ki so bili navdušeni nad knjigo in resnično upam, da jim bo tudi to delo všeč.

ali pa:

Saj veš, kdo si in rada bi se ti zahvalila.

ali:

Medtem ko je klepetla, je bil ob njej njen mož in vsakič ko je želel oditi, ga je poklicala nazaj.

Ali ni tako, da je treba dati pred IN vejico, ker imamo prej vrinjen stavek, ki se ga zaključi z vejico in potem nadaljuje. Takšno pomanjkanje vejic :-) me namreč zelo moti, a ker je tega v besedilu že toliko, se zdaj že sprašujem, ali jaz narobe razmišljam, in je morda res vse kar brez vejic :-). Prosim za razrešitev dileme.

Zanima me, ali ima glagol zagrebsti slabšalni pomen ali je samo bolj starinski izraz za pokopati. Je sporno napisati zagrebli smo pokojne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:

• Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
• S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.