Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: brisati
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski]
    1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
      1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: hinavec
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola [žaloígra]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija
      1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + igra
enakoprávno prislov [enakopráu̯no]
    1. takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti
    2. takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno
ETIMOLOGIJA: enakopraven
nadímek nadímka samostalnik moškega spola [nadímək]
    1. nadomestno, neformalno poimenovanje za osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti
      1.1. tako poimenovanje, ki se uporablja za zakrivanje identitete
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. nádimak iz nad + ime
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: loščiti
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
    1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
      1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
    2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
    3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
      3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik]
    1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
    2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz dajati - več ...
formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje]
    1. iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku
    3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti
    4. ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: formatirati
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
Število zadetkov: 35