Zadetki iskanja
Vorenc
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
ah medm., F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehen, ah, avbe! hehen, interiectio dolentis, ach; utinam, ah de bi, Búghotel; utinam deus daret, ah de bi Búg dal
Vorenc
bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
Vorenc
brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
Vorenc
bula ž, F3, panus, -ni, ena biṡgauka, ali bula; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti
Vorenc
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
Vorenc
dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh
Vorenc
drev m, F13, apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga dréva; cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega dréva v'ladji; deglobrare, en dreu oplupiti, oskubſti; frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu; galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga dréva; lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga dréva ſturjenu; liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na drévi; maritare alborem, vinṡko terto na en dreu napelati; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja dreiva ſhverṡh; murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus; molluscum, -ci, ta garzha javoroviga dreva; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
Vorenc
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; compromittere, oblubiti eden drugimu; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil; libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe; litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati; mutuus amor, kir eden tega druṡiga lubi; quidam, quaedam quoddam, nékateri, eden; quispiam, eden, kei eden; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; singulatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi; prim. en, v'edno
Vorenc
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
Vorenc
godrnjati nedov., F6, commurmurare, v'kupai mermrati, godernîati, pomagati mermrati; emutire, mermrati, godernîati; gannire, tudi godernîati; murmurare, nêrgati, mermrati, godernîati, ravſhlati, nîergati; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; ogganio, vel obgamnio, -re, s'shlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè
Vorenc
gvišen prid., F23, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; certus, -a, -um, gviſhin, gotou; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen; indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perfidelis, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin; ratus, -a, -um, poterjen, gotou, gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga; scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak; sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá; stati reditus, gviſhni perhodki; status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade
Vorenc
hoteti nedov., F53, capsis, vṡami aku hozheṡh; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povedati; itane vis? hozheṡ li takú iméti? malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hozheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; nolo, n'hozhem; ò si, Búg hotel; renuit, je odpovédal, n'hozhe; volo, jeſt hozhem; prim. nehoteti
Vorenc
hrastov prid., F8, funetum, -ti, terta breṡova, leṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; querceus, -a, -um, hraſtou, hraſtovaſt, is hraſtoviga liſſá; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah; roboreus, -a, -um, zerou ali hraſtou, s'tardiga hraſta ſturjen; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja
Vorenc
iskati nedov., F22, conquirere, s'fliſſam yṡkati, ṡadobivati; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; frigus collere, hlád yṡkati, lubiti; indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi; indigator aquarum, kateri vodene ṡverke yṡzhe; inquirere, vpraſhati, yṡkati; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; pacificatorius legatus, en ſel kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali najde; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati; pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah yṡkati; quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali yṡkati, ṡpraſhovati; querere, yṡkati, upraſhati; requirire, eniga yṡkati, ali vpraſhati; specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe; vestigare, yṡkati, ſliditi; vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali yṡkati; vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu yṡzhe
Vorenc
k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe
Vorenc
kačica ž, F2, angviculus, ena kazhiza; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine
Vorenc
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost