Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
kôpast -a -o prid. (ó)
podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina
♦ arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak
SSKJ²
kostél -a m (ẹ̑)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel
Celotno geslo ePravopis
kostel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kostela samostalnik moškega spola
utrjena naselbina na vzpetini, gradišče
IZGOVOR: [kostél], rodilnik [kostéla]
PRIMERJAJ: Kostel
Pravopis
kostél -a m (ẹ̑) arheol. gradišče
Celotno geslo Frazemi
krátki Frazemi s sestavino krátki:
potégniti [ta] krátko
SSKJ²
miríšče -a s (í)
knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče
Pleteršnik
skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)-Erj. (Torb.).
SSKJ²
stároslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost
♦ arheol. staroslovansko gradišče
Pleteršnik
toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Celotno geslo ePravopis
Zgornje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentilj
IZGOVOR: [zgórnje gradíšče], rodilnik [zgórnjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka, Zgornjegradiščanov in Gradiščanov, Zgornjegradiščankin in Gradiščankin, zgornjegradiški in gradiški
Celotno geslo ePravopis
Źlinice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Źlinic množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [žliníce], rodilnik [žliníc]
BESEDOTVORJE: Źliničan, Źliničanka, Źliničanov, Źliničankin, źliniški
Število zadetkov: 33