Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
Prekmurski
imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1
Besedje16
imonovan gl. imenovan ♦ P: 1 (TE 1555)
Svetokriški
Interlinearis stvarno lastno ime Glossa interlinearis (?): kakor pravi Interlinearis im. ed. (I/1, 130) ǀ Interlinearis im. ed. odgovorij, inu urshoh da (I/1, 158) Verjetno je mišljen komentar Vulgate, imenovan Glossa interlinearis (ker so opombe napisane med vrsticami besedila Vulgate), katerega avtor je Anzelm iz Laona (umrl 1117).
Svetokriški
Kastus m osebno lastno ime Kast: krajl Alphonſus Caſtus im. ed. imenovan (III, 388) → Alfonz(us) 4.
Svetokriški
Krates m osebno lastno ime Krates: ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole
Vorenc
lot m, F12, quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet lotou, pèt deilou; semiaſsis, vaga tréh lotou; semuncia, -ae, en lot; senuncialis, -le, kar en lot vaga ali teṡhy; sescunx, -cis, vel sescuntia, -ae, tri loti, ali tá oſmi deil ene rizhy; sicilicus, pullota; siclus, -li, en judovṡki danár ... ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uncialis, -le, kar dvá lota vaga; unciatim, po vnzhi, po dvá lota, na lote
Pleteršnik
lȗnež, m. 1) kozel rumenkaste dlake, Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus sp.), ("gotovo zaradi okroglih, ploščnatih plodov tako imenovan"), Koborid-Erj. (Torb.).
Svetokriški
Makabeus m osebno lastno ime Makabejec: Iudas Machabæus im. ed. bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati (II, 337) ǀ Nej sabſtoin Simon Machobeus im. ed. imenovan (IV, 398) 1. → Juda(s) 3. 2. Símon, brat Juda Makabejca (SP 1 Mkb 2,3); → Makabejar, → Makobe(ja)r
Vorenc
memithe –, glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován
Svetokriški
Miles m osebno lastno ime Miles: Pishe Sozzemenus, de ta bogabojezhi shkoff Milles im. ed. imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479)
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
Morija ž zemljepisno lastno ime Morija: Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.
Svetokriški
Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
Svetokriški
nazarenar -ja m nazirec: S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.
Svetokriški
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
Vorenc
oznanjen del., F10, actio condictitia, oṡnanîena toṡhba; canonizatus, ſvèt imenován, inu oẛnanîen; condictus, -a, -um, perpovédan, oblublen, oẛnanîen; edictus, -a, -um, ṡavkaṡan, vun oṡnanîen; enuntiatus, -a, -um, oṡnanîen, vun ṡrezhen; indicativus, -a, -um, vun klizan, ali oṡnanîen; indicatus, -a, -um, oṡnanîen, ṡavkaṡan; indicatus, -a, -um, pokaṡan, ṡatoṡhen: oṡnanîen, ṡazeinîen, navdarjen; praenuntiatus, -a, -um, poprei oṡnanîen; promulgatus, -a, -um, oṡnanîen, reṡglaſſen
Prekmurski
ozvàti ozovém dov. imenovati, razglasiti: nebi püsztili cejle vesznice od pápinszkih szvéczov ozváti KOJ 1845, 71; On sze je pa za erdélszkoga Herczega vcsino ozváti KOJ 1848, 87; szvoje sztolnomeszto za Budino ozove KOJ 1848, 4; za toga volo je Czaszar Friderik II. nyegove Dr'save za szvoje ozváo KOJ 1848, 38; Na zádnye szo Bélo III. denok za krála ozváli KOJ 1848, 31
ozváni -a -o imenovan: je gornjoszinicski farar gorno z vrha Koziak ozvanoga grofinyi prepüszto KOJ 1914, 132; sze je vpirao Rudolfi, za Czaszara ozvánomi pokoren biti KOJ 1848, 39; od vogerszkih Plemenitásov pa dobi od dvájszetih kmetov ednoga konyenika Huszár ozvánoga KOJ 1848, 63; gda bi on v-Rimi vu Spitáli Sz. Dühá ozvánom KOJ 1845, 80; sze je O'sébet z-ednim lejpim pojbisom v-Krszti Wladiszlav ozvánim obábila KOJ 1848, 54; Nego, gda sze je Gejza sz szvojim szinom, na kersti Stevan ozvánim dao okersztiti KOJ 1914, 102
Svetokriški
Pakatus m osebno lastno ime Pakat: zhaſt, katero Pacatus im. ed. je bil dal Ceſſarju Theodoſiu (III, 337) Latínij Pakát Drepánij, lat. Latinius (imenovan tudi Latinus) Pacatus Drepanius, avtor hvalnice cesarju Teodoziju I., napisane 389; → Plakatus
Svetokriški
paradiz -a m raj, paradiž: pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž
Število zadetkov: 65