Zadetki iskanja
1. potrebovati, biti v stanju, ko mora kaj imeti: Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; I tou meſzto ne potrebüje ſzuncza KŠ 1771, 806; more, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; nepotrebüje teszácsa, niti zidára KAJ 1870, 99; ta telovna, ſtera po praviczi na Bo'zo diko potrebüjemo KŠ 1754, 60; Ali potrebüjemo, liki niki, preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; ár zná Otsa vas nebeſzki, ka vſza eta potrebüjete KŠ 1754, 90; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi, i nikaj ne potrebüjete KŠ 1771, 620; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznájge KŠ 1771, 515; ne potrebüjo ti zdravi vrácsa KM 1796, 100; ne potrebüjejo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 107; Slovenſzke Gmaine peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; At, ot dokoncseke potrebüjo ovi nomeni KOJ 1833, 23; glávni racsunje pred substantivumom nepotrebüvajo vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 33; Skôrjo šôštarje potrebüjejo BJ 1886, 30; káksi krajczar, steroga bos krvávo potrebüvala KOJ 1845, 46; i priſztoupite ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; Csi bi pa brat ali ſzeſztra potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; naj bi ſze z-oni pejnez vſákomi teliko vdejlilo, keliko je ſto potrebüvao KM 1796, 122; i ki ſzo zdrávje potrebüvali, zvrácso je je KŠ 1771, 197
2. biti deležen česa: ár reics eta za vász, zaiſztino vörüjoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje BKM 1789, 352; Bog .. On sztvorjênya nepotrebüje KAJ 1848, 8; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133
potrebǜvati se -ǜjem se biti potreben: Na dale pa potrebüje ſze od Safara KŠ 1771, 496; Doszta pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73
potrebóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: jasz nevolni in potreboucsi idem k-bogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Ár niti je nej bio potreboucsi ſto med nyimi KŠ 1771, 353; Gda pred té jasz potreboucsi, Morem priti Boug 'zivoucsi BKM 1789, 4b; naj bole dela, da má kaj dati tomi potreboucsemi KŠ 1754, 53; i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1754, 817; I sto bi rad nedarüvao Tomi potrebôcsemi BRM 1823, 381; na dobro naj mi bo; A tim potreboucſim na naprej idejnye BKM 1789, 367
potrebüjóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio KŠ 1754, 52
potrebüvajóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: da bi vám ſzlü'zo, i pri váſz bodoucsi i potrebüvajoucsi KŠ 1771, 547; Jasz ſzam pa potrebüvajoucſi, i ſziromák KM 1783, 99; Da je bój mimo, od eti pomáganye potrebüvajôcsi szamo gde nekaj nisteri dobo AIP 1876, br. 1, 8; vidi brata ſzvojega potrebüvajoucsega KŠ 1771, 731; Blá'zen, ki gorivzeme toga potrebüvajôcsega TA 1848, 33
potrebǜvani -a -o potreben, potrebovan: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé KOJ 1833, XIV; vu naprávlanyi ovih persón pred potrebüvanim prilo'sekom litero v zmesz gorivzeme KOJ 1833, 81; racsunszki nomeni sze szkládajo vu potrebüvane casuse i racsúne KOJ 1833, 135; Po szillabizálivanyi razmimo vküpszkládanye szillab z-potrebüvanimi literami KOJ 1833, 6
1. praviti, govoriti: Ár, ká ſze ſzkrivoma godijo od nyih, grdou je eſcse praviti KŠ 1771, 584; Margêca, zácso praviti, pa sze AI 1875, kaz. br. 7; po vöri právim, pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; Zaiſztino právim tebi KŠ 1754, 143; Iſztino právim vu Kriſztuſi KŠ 1771, 467; Právis kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; Zakaj právis nám, i nej, meni KŠ 1754, 167; Szvéti Pavel na pervom táli tak právi TF 1715, 3; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; Lejhko záto, ka tvoj nepriáteo právi, ka KŠ 1754, 10a; gde a) právi, ka je a. Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Drügi csednejſi pojbár právi nyemi KM 1790, 18; Tou tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8; Zaka právi te neveren preklétsztvo na Bôga TA 1848, 8; No, no právi Jo'zef szmejom AI 1875, kaz. br. 7; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tak vcſimo ino právimo mi TF 1715, 19; ſz. piſzmo, ſtero mi právimo, ka je od zacsétka csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; i dönok právis KŠ 1754, 20; Kakda právite düsi mojoj, naj leti na goré TA 1848, 9; te dobi kai one obeicſejo ino právio TF 1715, 44; Jaj onim, ſteri to hüdo dobro právijo KŠ 1754, 56; I po Proroki to pravio, Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; Vnogi právijo: Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo AI 1875, kaz. br. 3; Nepravi nikaj vučiteli BJ 1886, 5; I csi bode vama ſto kaj pravo, povejta KŠ 1771, 67; Vnogo ji bode pravilo vonom dnévi KŠ 1771, 23; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; Glédali ſzo záto eden na drügoga vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Ár i po'zelejnya ne bi znao, ka je grejh, da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili vu ſzebi KŠ 1771, 9; i kricsao je govorécsi: té je bio, koga ſzam pravo KŠ 1771, 265; tou ſzi iſztino právila KŠ 1771, 275; Pravo je záto Jezus KŠ 1771, 293; pravo je Lajos KM 1790, 20; Ádami je pa pravo KM 1796, 7; Boug je pravo SIZ 1807, 7; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VII; Vnogokrát nyemi je oča pravo, ka BJ 1886, 8; právila je: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Mati etak je právila dejteti KAJ 1870; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7
2. imenovati, imeti koga za kaj: Jezus nyemi je pa erkao: ka me právis dobroga KŠ 1771, 133; Pilátus pa veli: koga právite krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 152; je pitao vucsenike ſzvoje koga me právijo lidjé biti KŠ 1771, 127; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; vrági dávamo i nyega ſztvoritela etc. právimo KŠ 1754, 17
pràviti se právim se
1. imenovati se: eden zti dvanájſzet, ki ſze právi Judas Iskariotes KŠ 1771, 88
2. praviti se, govoriti se: ka ſze vu nyegovoj naturi od nyega právi KŠ 1754, 16; onim pa, ki ſzo zvüna, vu prilikaj ſze nyim vſza právijo KŠ 1771, 112
právleni -a -o govorjen, povedan: Lüſztvo je pa zednákov pámetjov poſzlüſalo ona, ſtera ſzo od Filippa právlena KŠ 1771, 364; ka ſzo vſza ona, ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj, ali od Kriſztuſſa právlena KM 1796, 84
1. spoštovati, ceniti: miſzeu cslovecſa nemre prav razmeti, ino preſtimati, dönok vörjem TF 1715, 40; Bôga z-verov i z-'zitkom postüvati, I prestimati BRM 1823, 14; Daj, naj, ka je düsi drágo, Za blá'zenſztvo prestimam BRM 1823, 141; Nikaj ona ne preſtima znáncze priaznive SŠ 1796, 67; Te neveren nikoga neprestima TA 1848, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; Prestimajte, verne düse, Tô miloszt KAJ 1848, 68; ali ednoga bode preſtimalo i toga drügoga zametávalo KŠ 1771, 225; Okou je nej vidlo, Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo, Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko BKM 1789, 420; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; i pred nyé ſzam djáo Evangyeliom, na ime pa onim, ſtere ſzo za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559
2. šteti, imeti za: nyim ſzlü'zmo i za veliko preſtimajmo KŠ 1754, 29; I jáko za veliko preſtimajte vu lübéznoſzti KŠ 1771, 622; liki je Mária Márthe ſzeſztra tvojo ſz. rejcs za veliko preſtimala KŠ 1771, 849
preštímati se -am se šteti se, imeti se za: nego naj ſze i te velike Bogicze Diáne czérkev za nikoj ne preſtima KŠ 1771, 402; naj ſze za vrejdne preſtimate na králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 626
preštimajóči in preštimajóuči -a -e spoštujoč: edendrügoga od ſzébe za vékſe preſtimajoucsi KŠ 1771, 340; Vküp mi szpravte szvéte moje, prestimajôcse závezek moj vise áldova TA 1848, 40
preštímani -a -o spoštovan: Ár je ete od toga vékſe dike vrejden od Moj'zeſa preſtimani KŠ 1771, 675; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; nego i ove prestimane Velikáse krouto zametávao KOJ 1848, 15
preštimanéjši -a -e odličnejši, boljši: Dragsa je od ſzrebra Ino preſtimanejsa Nyé drága lübeznoszt BKM 1789, 3b; gda vidi Pápo z-vnougimi prestimanejsimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ár je preſtimanejſe delo, menye vö zebráni pejſzen meti BRM 1823, 4
nájpreštimanéjši -a -e najodličnejši, najboljši: Stere ſzo náj preſtimanejse jákoſzti KMK 1780, 95; ti náj prestimanejsi kincs KOJ 1833, IX; Jezik je náj prestimanejsa skérb KOJ 1833, VIII
1. spoštovati, ceniti: i escse mi dás dokoncza, preſtimávam, i ſzpoznávam tvoje vnouge miloscse KM 1783, 264; Po pôti je ov püšlič večkrát preštimávao BJ 1886, 28
2. šteti, imeti za: V-orgole igranyi szo ga ovi skolniczke za Májsztra prestimávali KOJ 1845, 4
preštimávati se -am se šteti se, imeti se za: Tebi szamomi szam zagrejso, náj sze za pravicsnoga prestimávas vu rejcsih tvojih KOJ 1845, 128; Participiumi sze ali za substantivum, ali za adiectivum prestimávajo KOJ 1833, 143
preštímavši -a -e ki je štel, imel za: Jezuſa, ki je ſzrám za nikoj preſtimavſi KŠ 1771, 694
skrbèti se -ím se skrbeti, imeti skrb: za bogáſztvo ſze ſzkrbeti SM 1747, 72; Za ſteroga kakda ſze moremo ſzkrbeti KŠ 1754, 6b; Navcsi nász za naſſa tejla ſze tak ſzkrbeti KM 1783, 20; Nej ſze je vám potrejbno, Szkrbeti noucs i dén BKM 1789, 21; ocsa, i mati ſzta ſze mogla ſzkrbeti KM 1790, 86; du'sni szmo za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; I za mojo düso tüdi ſze ſzkrbim KŠ 1754, 245; I za tve králeſztvo, Daſze jasz verno ſzkrbim BKM 1789, 372; Mártha, ſzkrbis ſze i paſcsis ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205; zakaj ſze zdaj ne ſzkrbis za nyega KM 1783, 200; li za 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Szvejt ſze vſzigdár ſzkrbi BKM 1789, 282; Niksa ſztvár ſze neſzkrbi za ſzvoje Mláde BRM 1823, 23; I za oblicsalo ka ſze ſzkrbite KŠ 1771, 20; deczo, za nyou ſze ſzkrbijo KŠ 1754, 220; deczo, zdelom ſze za nyou ſzkrbijo BKM 1789, 423; deczo zdelom ſze za nyou ſzkrbijo SŠ 1796, 67; Oni sze krouto szkrbijo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Roditelje sze za nyé skerbijo BJ 1886, 10; Szkrbi ſze pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; Szkrbi sze, da bos vszáko nedelo pri bo'soj szlu'sbi KOJ 1845, 48; Za ta zgoránya ſze ſzkrbte KŠ 1754, 63; Ne ſzkrbte ſze záto na ütrásnyi dén KŠ 1771, 21; Ne ſzkrbte ſze prevecs, Ka ino kakda, Vam je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; Ár nikoga nemam, ki bi ſze tak verno ſzkrbo KŠ 1771, 595; ár bi ſze vſzáki li za ſzé ſzkrbo KM 1790, 82; ár ütrásnyi dén ſze bode ſzkrbo za ſzvoja KŠ 1771, 21; Naj ſze za ütrásnyega dnéva krüh ne ſzkrbim KŠ 1754, 167; Naj ſze ſzkrbi za voro KŠ 1754, 269; Za tejh hráno ſze pa naj ſzkrbi czejlo tiváriſtvo KM 1790, 9; maj ſze naj prvo za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; Ferencz ſze je pa jáko ſzkrbo KM 1790, 34; Czaszar sze je pa szkerbo za cérkve KOJ 1914, 98; 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; oni szo sze szkrbeli zdaj, naj sze takse naoupascnoszti neprigodijo KOJ 1848, 116
skr̀bleni -a -o oskrbljen: Od sztrána nasega miniszteriuma szkrbleno, ka sze naj prinasz nezgodi AIP 1876, br. 7, 1
1. misliti, meniti: Stímam, ka ſzem ti dáo KŠ 1754, 12a; Stímam tak eto dobro biti KŠ 1771, 503; ſteri ſze bode vſzákomi, kak ſtimam, vido BKM 1789, 4; delo ſzem, kak stimam, ſzkoncsao BRM 1823, IV; Bogme stimam, odgovori KAJ 1870, 38; Stimas pa tou, kaj ti vujdes ſzoudbi KŠ 1771, 450; Tou ſtima on potom, kak je právde delo zavrgao KŠ 1771, 540; csi gli mi ſtimamo, ka je bicsüvan bio KŠ 1754, 107; ki ſzo, kak ſtimamo znaſimi ſzloveni vrét oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Ka vi ſtimate KŠ 1771, 59; Ár ſtimajo, kaj ſze vu gúcsanyi poſzlüjhnejo KŠ 1771, 18; v-ſteroj vöri ne bo's ſtimao, ſzin Cslovecſi pride KM 1783, 197; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvézávat KŠ 1754, 103; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili KŠ 1771, 9; Záto naj ne ſtima cslovik on, ka on kaj vzeme KŠ 1754, 148; Ne bi András nigdár stimao, ka bi tak 'saloszten sztális nájsao KOJ 1848, 17; ſtimau ſzem, kaibi nebilo brezi vſzega haſzka TF 1715, 8; Tak je ſtimao, da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Nego ſzta ſtimala, kaj je med poutnikmi KŠ 1771, 171; liki ſzo ſtimali Kapernaitánczi KŠ 1754, 8a; Pridoucsi pa ti prvi ſtimali ſzo, kaj vecs vzemejo KŠ 1771, 65
2. imeti, šteti: rejcs .. nego jo za ſzvéto ſtimajmo KŠ 1754, 23; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimau glih biti z Bougom KŠ 1754, 106
štímati se -am se
1. imeti se, šteti se: csi ſze za pravicsnoga ſtima KŠ 1754, 11; pernya, ſteri ni ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246
2. bahati se, ponašati se: Csi sze te szledi dugoványe na dobro prevr'ze, te sze poszlanci stimajo, ka je tô nyihov zaszlü'zek AIP 1876, br. 5, 3
štimajóuči -a -e misleč, meneč: vlekli ſzo ga vö zmeſzta, ſtimajoucsi, ka je mr'u KŠ 1771, 387; Kruci Rákócia za czaglivi pobég stimajoucsi KOJ 1848, 105
štímavši -a -e misleč, meneč: Sz. Ocsa stimavsi, ka cslovek káksi nezmerni grejh má KOJ 1845, 81
štímani -a -o dozdeven, namišljen: od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9; i tak je vájna ſtimana naſzládnoſzt zbrignola KM 1790, 28; je joucsics 'salüvao ſtimano ſzmrt ſziná ſzvojega KM 1796, 25; Ár stimani szvétczi nevêjo za tébe KAJ 1848, 203; Ár gda bi prôti jeszeni ti stimani bombleci 'zúti grátali KAJ 1870, 154
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
1. zvoniti: gda szo zvoniti zácsali KAJ 1870, 130; Zvoni néba zlejpim gláſzom BKM 1789, 91; pren. Naj zvonijo i peſzmi BKM 1789, 286
2. imeti občutek zvenenja: da je po vühaj zvonilo KOJ 1845, 115
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »