V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.
Zadetki iskanja
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
- Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
- Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
- Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
- Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
- S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
- Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
- Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
- Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
- Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
- Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
- Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
- Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
- Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
- Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)
Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:
- V 1. točki pod i) na koncu druge alineje => V 1. točki pod i na koncu druge alineje …
Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?
2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:
- glede točke (a) petega odstavka …
- vsebina potrdila iz točke (b) šestega odstavka …
- Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 000/2000/ES opravlja CURS, preglede iz točke (b) 12. člena Uredbe 000/2000/ES pa ….
Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.
Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.
Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.
Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«
V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:
- Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
- Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
- Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
- Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).
Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).
Zanima me naslednje:
- ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
- ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
- ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?
Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?
Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin
Že nekaj časa je jasno, da bo slovenska košarkarska reprezentanca septembra v Celju na evropskem prvenstvu igrala tudi z gruzinsko. Ali gruzijsko? To dilemo imamo lektorice športnega programa TVS. Zlasti od oktobra 2004 smo športnim novinarjem svetovale, da govorijo Gruzinec in gruzinski. Čeprav vemo, kaj je napisano v pravopisnem slovarju, smo upoštevale razlago Silva Torkarja v Delovih Pismih bralcev (18. 10. 2004):
»V zadnjem času se v medijih pogosteje pojavljata imeni Gruzija in Osetija. Probleme novinarjem in lektorjem povzročajo njihove pridevniške izpeljanke in ustrezni etnonimi (imena pripadnikov narodov). Ime Gruzija smo Slovenci prevzeli iz ruščine (prek prevodov klasikov ruske literature) že v 19. stoletju, enako tudi pridevniško izpeljanko gruzínski in etnonim Gruzínec (rusko sicer gruzin). Te oblike so utrjevali v povojnem času najboljši slovenski prevajalci ruske in gruzinske književnosti, zlasti Mile Klopčič s svojimi mojstrskimi pesniškimi prevodi Puškina in Lermontova ter Tone Pavček s svojim (žal še vedno le fragmentarnim) prevodom epa Vitez v tigrovi koži Šota Rustavelija. Standardizirala sta jih tudi Slovenski pravopis 1962 in SSKJ 1991 (v dodatkih k V. knjigi). Zaradi nizke pismenosti nekaterih novinarjev se je v slovenskih medijih že pred časom začela pojavljati tudi nestandardizirana oblika grúzijski, Grúzijec, kakršna je sicer znana iz hrvaščine in srbščine (tam seveda Gruzijac). Nekateri se morda še spomnijo čaja, ki so ga uvažali iz Gruzije in pakirali v Zagrebu s hrvaškim napisom Gruzijskičaj. Žal je tej napačni rabi v nasprotju z že uveljavljenim standardom nasedel tudi Slovenski pravopis 2001, v katerem tudi sicer prav na lastnoimenskem področju najdemo vse preveč uredniške samovolje in kabinetnih tvorb. Izvirne gruzinske oblike so: Sakartvelo (Gruzija), Kartveli (Gruzinec) in Kartuli (gruzinski).«
Kaj pa raba? Gruzijec in gruzijski. Naredile smo tudi kratko ustno anketo med športnimi novinarji. Če ne bi poznali našega navodila/nasveta, bi govorili Gruzijec in gruzijski.
Na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/institut-za-slovenski-jezik-frana-ramovsa/so-steklenicke-tudi-nesteklene, 4. 3. 2013) smo prebrale, da naj bi druga izdaja SSKJ izšla jeseni 2014. Bo v njej geslo gruzinski ('nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo') nadomeščeno z gruzijski ('nanašajoč se na Gruzijce ali Gruzijo')?
Ali na kratko: Kaj naj svetujemo športnim novinarjem?
Kateri spol in sklon uporabimo v odvisnem stavku (odvisnik se nanaša na vse dele sestavljenega predmeta)?
Navesti je treba institucijo, organ, urad ali agencijo, ki so akt sprejeli/ki je akt sprejela.
Spoštovani!
Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?
Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.
Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.
Najlepša hvala za odgovor!
Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.
Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...
Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...
V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.
Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?
SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.
So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
- Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
- Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).
Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:
- z ležečo pisavo,
- vezajem,
- narekovaji in navedbo t. i.in-house.
Primeri:
- Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
- Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
- ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)
Konkreten primer:
- Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.
Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.
Dostopnost