Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
izkúšnja -e ž (ȗ) življenjske ~e; pedagoške ~e; ~e pri delu; poud. bridke ~e |doživetja|; skup. vsakdanja ~ ga je izučila
Celotno geslo Sinonimni
izkúšnja -e ž
GLEJ ŠE: izkušen
Celotno geslo Pregovori
izkušnja
V VARIANTI IZRAZOV: Na napakah se učimo, Vsaka šola nekaj stane
Celotno geslo Etimološki
izkȗšnja -e ž
Pleteršnik
izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.-C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
Celotno geslo Hipolit
izkušnja samostalnik ženskega spola
Vorenc
izkušnja žtentatioṡkuſhnîava, iṡkuſhnîa
Besedje16
izkušnja sam. ž ♦ P: 28 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Črnovrški
izkušnja
Celotno geslo Etimološki
izkušnjȃva – glej izkȗšnja
Celotno geslo Etimološki
izkušnjȃvec – glej izkȗšnja
SSKJ²
izmodríti -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ī í)
1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti
2. izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov
    izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o:
    izmodren človek
SSKJ²
izučíti -ím dov., izúčil (ī í)
1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: sina je izučil svoje obrti; izučiti koga za kovača / izučiti psa za lov
2. omogočiti komu, da se tako usposobi: s skromno plačo ga je izučil
3. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj preudaren: izkušnja, nesreča človeka izuči; to bo fanta izučilo; življenje jo je izučilo; brezoseb. izučilo ga je
4. zastar. naučiti, navaditi: v šoli so ga marsičesa izučili; jezika se je izučil iz knjig
5. zastar. raziskati, preštudirati: izučiti starinske listine
    izučíti se 
    usposobiti se za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: izučiti se aranžerstva; izučiti se za kovača, mehanika, šiviljo; izučil se je pri znanem mojstru; izučiti se v poklicu staršev / fant se je že izučil
    izučèn -êna -o:
    izučen čevljar, mizar; izučena šivilja; za noben poklic ni izučena
Pravopis
izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika
jezikoslôvka jezikoslôvke samostalnik ženskega spola [jezikoslôu̯ka]
    1. strokovnjakinja za jezikoslovje
      1.1. študentka ali diplomantka jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: jezikoslovec
Jezikovna
Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

kênslanje samostalnik srednjega spola
    1. pogovorno ukinjanje, odpravljanje, odpoved 
      1.1 pogovorno prekinitev stikov, odzivanja na koga  
    2. pogovorno odstranjevanje, uničevanje 
Gledališče
kómičnost -i ž
Celotno geslo Etimološki
-kúsiti -kȗsim samo v sestavi
Celotno geslo Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Število zadetkov: 76