Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]
    1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
    2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
Celotno geslo eSSKJ
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi]
STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger
ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
Celotno geslo eSSKJ
sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga]
    1. mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo
    2. grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši
    3. brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
Celotno geslo eSSKJ
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti
Celotno geslo eSSKJ
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
    travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat
Celotno geslo eSSKJ
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
Število zadetkov: 28