Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
Pravopis
odcepíti in odcépiti -im dov. odcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kos lesa; ~ kabel; odcepiti kaj od česa Deželo so odcepili od matične države
odcepíti se in odcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) od česa Naša knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice; Proga se ~i proti severu
Pravopis
odcépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odcépljanje (ẹ́) kaj od česa ~ vejo za vejo od debla
odcépljati se -am se (ẹ́) od česa Od ploščadi se ~ata dva hodnika
Pravopis
odkláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj od česa ~ trsko od polena
odkláti se -kóljem se (á ọ́) od česa Sklad se je odklal od skale
Pravopis
odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti
Pravopis
odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
Pravopis
odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegniti
odtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih
Pravopis
odtrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odtrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ liste; odtrgovati koga/kaj od koga/česa ~ študenta od dela; ~ dolžni znesek od plače odtegovati
odtrgováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa poud. ~ ~ ~ skupine |oddaljevati se|
Pravopis
odvrníti in odvŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj od koga/česa ~ sina od poroke; ~ sum od obtoženega; neobč.: ~ bolezen preprečiti; ~ skrbi odpraviti; ~ udarec odbiti; neobč. odvrniti komu odgovoriti
odvrníti se in odvŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev
Pravopis
prehájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prehájanje (ȃ) koga/kaj ~ cesto; neobč.: ~a me slabost obhaja; Leta hitro ~ajo minevajo; prehajati od koga/česa k/h komu/čemu pri poučevanju ~ od znanega k neznanemu; Vojaki ~ajo h gverilcem; prehajati od koga/kaj na koga/kaj Posestvo ~a od očeta na sina; ~ ~ lahkih vaj na težje; prehajati z/s koga/česa na koga/kaj Te lastnosti ~ajo z očeta na sina; ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; prehajati v kaj Sladkor ~a ~ mlečno kislino
Pravopis
preíti -ídem dov. prešèl -šlà -ò tudi -ó, star. prêšel -šla -o; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ potok; neobč. Nevarnost je prešla minila; poud. Zaradi mraza so vse rože prešle |zmrznile|; preiti od koga/česa k/h komu/čemu ~ od besed k dejanjem; Med ofenzivo je prešel k nasprotniku; preiti od koga/česa na koga/kaj Posestvo je prešlo od očeta na sina; preiti z/s česa na koga/kaj ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; preiti na kaj ~ ~ dnevni red sestanka; ~ ~ gverilsko taktiko; knj. pog. ~ ~ ti začeti se tikati; preiti v kaj Voda ~e ~ paro; publ. ~ ~ vodstvo začeti voditi; s smiselnim osebkom, neobč. preiti komu Kmalu ji je prešlo ji je odleglo
Pravopis
razločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi; razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se
Pravopis
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Pravopis
utŕgati -am dov. -an -ana; utŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ rožo; utrgati komu kaj ~ otroku jabolko; utrgati komu/čemu od česa ~ delavcu od plače odtegniti; poud. ~ si od ust |prihraniti od življenjsko potrebnih dobrin|
utŕgati se -am se (ŕ ȓ) Plaz se je utrgal
Pravopis
dispenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispenzíranje (ȋ)
1. izobr. koga od česa ~ koga od dolžnosti |oprostiti od dolžnosti|
2. lekar. kaj ~ zdravilo |pripraviti in izdati|
Pravopis
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
Pravopis
odbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove; odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila → odklanjati; odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev; odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajst
odbíjati se -am se (í) Zvok se ~a; odbijati se od česa ~ ~ ~ tal
Pravopis
oddaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -át, -án -ána; oddaljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ predmeta drugega od drugega
oddaljeváti se -újem se (á ȗ) Ladja se ~uje; oddaljevati se komu Sin se mu ~uje; oddaljevati se od koga/česa ~ ~ ~ norm
Pravopis
oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločiti
oddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti
Pravopis
odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|
Število zadetkov: 1099