Zadetki iskanja
Vorenc
levi prid., F10, altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; detorquere in laevum, na levo ſtrán ṡkriviti; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levorsum, na lévo ſtran, na lévu; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin; sinistra manus, leva roka; sinistrorsum, -si, na lévo ſtrán; transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na leivo ſtran pobégniti; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti
Vorenc
luskina ž, F8, calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja; gluma, -ae, od ṡhita luṡkine, ali pléve; piscem desquamare, Ribje luṡkine doli oſtergati; piscis molis, riba pres luṡkyn; squama, schup. ribja luskina [str. 250a ]; squama, -ae, ribja luṡkina [str. 205a ]; squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah
Vorenc
mleko1 s, F26, candilus, ena jéd od ſyra, mléka inu medú; chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe mléku ſeſéda, ali ſyri; clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; elactescere, beil kakòr mléku ratati; emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti; flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na mleiki; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; lac, mléku; lac humanum, ṡhenṡku mléku; lac preſsum, ſtepenu mléku; lactarius, -a, -um, mlézhen, od mléka; lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tudi ribje mleiku; lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od mléka; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku; mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega mléka; oxygala, vel oxygalum, kiſſilu mléku; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza; vaccinum lac, kravje mléku
Vorenc
kosec1 m, F20, caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na kosze, na drobnu; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; dipondium, en koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá; fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; frustulum, en koſſez; intercisè, po koṡzih, s'preréṡanîam; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; minutia, -ae, droptiniza, en koſsiz; offela, -ae, en koſſez, ali ṡalusheiz; offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei; particula, -ae, en koſſez; particulatim, po koṡzih, po koṡzih reṡdilenu; pecciolum, ena marviza, en koſſiz; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; scrupulatim, od koṡza do koṡza, po mizikinim; structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku koṡzeu, ali ṡhtukou
Vorenc
pavola ž, F11, bombyx, pavola; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; goſsipium, -pÿ, pavola; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha; senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje; subucula, -ae, kamiṡhola s'pavole ṡhtrikana; vestis bombasina, gvant is pavole; xylon, en neṡnan germ, na katerim pavola raſte, pavola
Vorenc
sočivje s, F16, calix, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja; coena cymica, vezherja od ſozhivja; ervum, enu ſozhivje; faseolus, vel phaseolus, fiṡholik, ali fiṡhól, ſozhivje; gurgulio, -nis, mol v'ṡhiti, ali v'ſozhivji; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliṡzhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; holus, vel olus, oleris, tudi ſozhivje; legumen, ſléhernu ſozhivje; legumina erumpunt, ſozhivje, prèṡa; olus, -eris, sèle, ṡeliṡzhe, ſozhivje; orobanche, -ches, grahou ṡaduſhik, ṡeliṡzhe v'mei ſozhivjam raſte, inu ſozhivji ṡhkodi; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; siliqua, -ae, lupina od ſozhivja; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji: lupine od ſozhivja
Vorenc
udarjen1 del., F12, clinicus, od Boṡhyga ṡhlaka vdarjen, kateri na poſtili leṡhy; feriendus, -a, -um, kateri ima biti vdarjen; fulmine ictus, od gruma vdarjen; ictus, -a, -um, ẛadiven, vdarjen; paralyticus, -a, -um, od Boṡhyga ṡhlaka vdarjen; percuſsus, -a, -um, vdarjen, byen; pulsus, -a, -um, vel pulsatus, -a, -um, gonen, pahán, vdarjen; repercuſsus, -a, -um, ṡupèt vdarjen, naṡai vdarjen; signaculum, -li, en gori vdarjen pezhat; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen, byen
Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
feržmajt ž, F4, calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti; scoma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe, k'fershmaiti vun pahniti; supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
Vorenc
glava ž, F94, capite laborare, glava boly; capite luere, s'glavo plazhati; capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; caput, glava, ṡazhetek; caput anile, ſtara glava; decollatio, glavè odſékanîe; diatretum, -ti, ena glava is katere ſe pye; milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent glau; nuere, s'glavó perterditi; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet glau ṡhivine; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; vertex capitis, verh glavè, teime
Vorenc
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Vorenc
krščenik m, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe od eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvẛetje od nîega te diléshnoſti ẛaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou
Vorenc
ločiti dov., F5, diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mreṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; dispescere, reṡdraṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; replumbare, s'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra lozhiti; segregare, lozhiti, odlozhiti; separare, odlozhiti, lozhiti
Vorenc
mladost ž, F17, âb incunabilis, od ṡibéli, od mladoſti; adolescentia, mladúſt; ephebia, ſhula ẛa mladúſt; florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje mladoſti inu lipote biti; flos aetatis, zveit te mladoſti; gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te mladoſti; iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te mladoſti; juvenilis, -le, kar k'mladoſti ſliſhi; juveniliter, po mladoſti; macie peremptus, od mladuſti na pul mertou; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je mladúſt podverṡhena; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pueritia, -ae, deteṡhtvu, mladóſt
Vorenc
nehati dov., F14, ceſsare, nehati, jenîati; conceſsare, nehati, jenîati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; continuare, v'vednu rovnati, ne nehati; desinere, nehati, jenâti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; destertere, od herzhanîa nehati; destituere, nehati, vun ſpuſtiti; detonare, tudi nehati od garmenîa; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vsèti, ali darshati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; instare, nejenîati, ne nehati, perganîati; intermittere, popuſtiti, nehati; preces destituere, nehati moliti; supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti
Vorenc
obist ž, F9, abdómen, -nis, ſalu, ali máſt: ẛlaſti tú per obiſtih; calculus renum, kamen v'obiſtih; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; nephritis, -dis, boléṡan teh obyſt, ali na obyſteh; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha; ren, -renes, obyſti, ledovje
Vorenc
odstopiti dov., F19, absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati; cedere, odſtopiti, ſe vganiti; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati; degredi, odſtopiti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti; digreſsa est mulier â marito, ṡhena je od ſvoiga moṡhá odſtopila; digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; excedere, preſtopiti, odſtopiti; excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; recedere, odſtopiti, odſtopovati; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti; secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe; sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela odſtopi, en ṡmotnizhnik
Vorenc
padati nedov., F15, cadere, paſti, padati; cadunt folia, lyſtje lety, pada; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; collabascere, doli pozheniti, padati, doli vhajati; dropax, ṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irrorat, roſſa pada, roſſy; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; rorat, roſſa pada; succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1031
Dostopnost