Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Pravopis
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
Pravopis
bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i
Pravopis
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Pravopis
blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
bóg vé1 tudi bógvé [kv] vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: ~ ~ ali še živi; Joče ali od žalosti ali od jeze, ~ ~
Pravopis
bolán1 bôlna -o tudi bolán bôlna -ó [u̯n], °bolána -o; bolj ~ (ȃ ó ó; ȃ ó ọ̑) ~ otrok; biti hudo ~; poud. bolan od česa ~ ~ ljubosumnosti |zelo ljubosumen|; bolan na čem ~ ~ srcu; bolan za čim ~ ~ pljučnico
bôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosi
bôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
bôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosi
bôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
Pravopis
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
Pravopis
cepetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cepetánje; (-àt) (á ȃ) ~ od veselja; ~ z nogami
Pravopis
cepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ od nestrpnosti
Pravopis
crkávati -am nedov. -ajóč; crkávanje (ȃ) neknj. pog. Živina ~a poginja; nizk. Ljudje ~ajo od lakote |umirajo|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 55
- Naslednja »
Število zadetkov: 1099
Dostopnost