Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
Celotno geslo Vezljivostni G
céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
Celotno geslo Vezljivostni G
cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
Celotno geslo Vezljivostni G
cimentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
Celotno geslo Vezljivostni G
cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
Celotno geslo Vezljivostni G
curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
Celotno geslo Vezljivostni G
česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
Celotno geslo Vezljivostni G
čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
Celotno geslo Vezljivostni G
čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
Celotno geslo Vezljivostni G
dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.
3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
Celotno geslo Vezljivostni G
dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
Celotno geslo Vezljivostni G
dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
Celotno geslo Vezljivostni G
dehtéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, neobčevalno knjižno
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
Celotno geslo Vezljivostni G
delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.
Celotno geslo Vezljivostni G
deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).
Celotno geslo Vezljivostni G
díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
Celotno geslo Vezljivostni G
dišáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
Celotno geslo Vezljivostni G
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
Celotno geslo Vezljivostni G
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
Število zadetkov: 473