Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki
SSKJ
objádrati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt
  2. 2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri
  3. 3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo
SSKJ
obljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž.  
  1. 1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej
    ●     knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili
  2. 2. redko napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom
    obljúden -a -o: obljuden kraj; vrvež na obljudenih cestah; gosto, redko obljuden
SSKJ
obplúti -plôvem in -plújem dov., tudi obplovíte (ú ó, ú) 
  1. 1. s plutjem priti okrog česa: obpluti otok / obpluti svet, zemljo / obpluti rt
  2. 2. s plutjem se izogniti: obpluti čeri, plitvino
  3. 3. s plutjem prepotovati: obpluti vso afriško obalo
SSKJ
oddelíti -ím dov., oddélil (ī í) 
  1. 1. od večje količine dati, določiti pripadajoči del: mati je otrokom oddelila kruh; iz sklede mu je oddelila jed v posebno skodelico
    // od večje količine vzeti, navadno za določen namen: preden so denar razdelili, so ga nekaj oddelili za rezervni sklad
  2. 2. knjiž. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: oddeliti rudo od primesi; nekateri so se oddelili od skupine / bolnika z nalezljivo boleznijo so oddelili od drugih / morje je oddelilo otok od celine
    oddelíti se knjiž.  pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: nekaj študentov se je oddelilo od zahtev svojih kolegov
    oddeljèn -êna -o: vrt je oddeljen z grobimi kamni
SSKJ
oplakováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok
  2. 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi
SSKJ
osámljen -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
    // ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
  2. 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek
    osámljeno prisl.: živel je zelo osamljeno; prim. osamiti
SSKJ
osrédek -dka m (ẹ̑) 
  1. 1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
  2. 2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
  3. 3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
    ♦     gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
SSKJ
ostròv -óva m (ȍ ọ́) star. otok: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov
SSKJ
otóček -čka m (ọ̑) manjšalnica od otok: samoten otoček sredi oceana / otočki trave
SSKJ
otóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
SSKJ
otòk in otók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) star. oteklina: otok se je naglo širil
SSKJ
ôtok -óka m (ó ọ́) 
  1. 1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
    ●     publ. Otok Velika Britanija, Anglija
    ♦     geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
  2. 2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / jezikovni otok; narodnostni otok
  3. 3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
SSKJ
otóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država
SSKJ
porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [əu̯] prid. (ā á) pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti
SSKJ
prelív -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena področja / komaj opazen preliv dneva v noč
  2. 2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
  3. 3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
  4. 4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
  5. 5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
  6. 6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
    // barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
    ♦     farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja
SSKJ
preobljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino
    preobljúden -a -o: preobljuden otok; preobljudena hiša; izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi
SSKJ
prepešáčiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok podolgem in počez
● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš
SSKJ
prizíbati tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok
    prizíbati se tudi prizibáti se, in prizíbati se zibaje se priti: pijan se je prizibal iz gostilne; mimo okna se je prizibala ženska postava / po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal
SSKJ
réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur
Število zadetkov: 59