Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
otèk, -tę́ka, m. = otok, die Geschwulst, Valj. (Rad).
Pleteršnik
otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).
Pleteršnik
otǫ̑čək, -čka, m. dem. otok; eine kleine Insel, Cig. (T.), Zora.
Pleteršnik
otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. otok 2).
Celotno geslo Pohlin
otočice [otọ́čice] množinski samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

otok

PRIMERJAJ: otok

Pleteršnik
otǫ̑čič, m. dem. otok; das Inselchen, Cig., Jan.
Pleteršnik
otòk, -tǫ́ka, m. 1) die Insel; — 2) die Geschwulst; (v tem pomenu tudi: otọ̑k, Dict., jvzhŠt.); — 3) = krog, zid v otòk, = v krog (im Halbkreise), Koborid-Erj. (Torb.); ženske gredo rade v otok (tanzen gern), Z.
Prekmurski
otók tudi otóuk -a m
1. oteklina: Daganat; otok KOJ 1833, 153
2. tok, krvotok: I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa dvanájſzet lejt KŠ 1771, 29; Nika 'ſenſzka, ſtera je dvanájſzet lejt vu krvávom otouki bila KM 1796, 101
Celotno geslo Pohlin
otok [ótok] samostalnik moškega spola
  1. oteklina, bula
  2. otok

PRIMERJAJ: otočice

Vorenc
otok2 mF11, insula, -aeottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -umis ottoka; insularius, -jieden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -rekar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneumtú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132]; mare mediteraniummorje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134]; pariusta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -aeena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
Celotno geslo Megiser
otokopomba -a samostalnik moškega spola
Vorenc
otuk gl. otok 
Prekmurski
Palmóza -e ž Palmoza, grški otok: vu záton Pathmos, ki je zdaj Palmoza, ga je zegnao KŠ 1771, 261
Pleteršnik
pobrẹ́žən, -žna, adj. Ufer-, Strand-, Küsten-, Cig., Jan., nk.; pobrẹ̑žni otok, die Küsteninsel, Jes.
Pleteršnik
pribrẹ́žən, -žna, adj. Gestade-: pribrẹ̑žni otok, die Gestade-, Küsteninsel, Cig. (T.).
Pleteršnik
prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče-Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)-Erj. (Torb.); (die Klebeauster, Cig.).
Vorenc
reči dov.F20, ajo, ais, aitrezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimularehiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicereẛhègnovati, dobru rezhi; dicrezi, povi; dicererezhi, povédati, praviti; dicto obedienspokoren kar ſe rezhe; dictu nihil faciliuslahku je rezhi; expromerevun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminaredvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubereṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -umleidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -aeena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditaripoprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermitteremimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cisod ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungereſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
Pleteršnik
spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
Pleteršnik
šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
Svetokriški
Taprabonar -ja m prebivalsko lastno ime Cejlonec: Taprabonary im. mn. kadar na morje ſe poſtavio ena gvishne tize s' ſabo v' zholn vſameio ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou rod. mn. (III, 539) Lat. ime otoka Cejlon je Taprobane. Otok je poimenovan po mestu, ki je v stind. zapisano kot Tāmraparṇa-.
Število zadetkov: 45